Jedro

Poplavna voda s travnikov oziroma kmetijskih zemljišč je začela vdirati v tožnikovo klet zaradi dviga podtalnice. Slednje pomeni, da je prišlo do zavarovalnega primera, saj je po zavarovalnih pogojih krita škoda za poplavo tudi v primeru talne vode, če se je pojavila zaradi poplavljanja zemljišč v neposredni bližini zavarovanih stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo vmesno sodbo, s katero je razsodilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo zavarovalnine po podlagi v celoti utemeljen. Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je na podlagi izpovedb prič in trditev same tožeče stranke mogoče ugotoviti, da je bil vzrok poplavljenih zemljišč na območju, kjer stoji tožnikova hiša, dvig podtalnice, do katere je prišlo zaradi razmer v Kamniških alpah. V konkretnem primeru tako ni prišlo do poplavljanja zemljišč zaradi poplav, ko stalne vode poplavijo zemljišča oziroma poplavljajo vode zaradi utrganja oblaka oziroma ko zaradi močnih padavin voda dere po pobočjih, cestah in poteh. Ker do poplavljenih zemljišč v bližini tožnikove hiše ni prišlo zaradi enega od zgoraj navedenih vzrokov, temveč zaradi dviga podtalnice, ni prišlo do zavarovalnega primera in posledično ni podanega zavarovalnega kritja. Obstoj zavarovalnega primera je potrebno obravnavati v okviru celotnega 9. oziroma 10. člena Splošnih pogojev in ne iztrganega iz konteksta. Sicer pa z vodo zalita zemljišča v razdaljah, kot jih je ugotovilo sodišče, ne predstavljajo neposredne bližine, saj niso bila z vodo zalita zemljišča, ki neposredno mejijo na parcelo tožnikove hiše. Tožena stranka se tudi ne strinja s stališčem sodišča, da so Splošni pogoji za požarno zavarovanje nejasni in da zajema klavzula „talne vode“ škodo zaradi vdora talne vode iz kateregakoli vzroka.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem kot neutemeljene zavrača vse pritožbene trditve in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v celoti in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo pri oceni, da je bila škoda, ki je tožniku nastala na njegovem premoženju, krita s sklenjenim zavarovanjem stanovanjskih nepremičnin in premičnin.

Tožnik je sklenil s toženo stranko dve pogodbi o premoženjskem zavarovanju nepremičnine in premičnin, zavarovalnino pa uveljavlja zaradi vdora talne vode v klet stanovanjske hiše. Materialno pravo predstavljajo poleg določb Obligacijskega zakonika, ki urejajo premoženjsko zavarovanje (členi 921 do 963 Obligacijskega zakonika - OZ), pogodbena določila v polici za požarno zavarovanje in polici za zavarovanje stanovanjskih premičnin (priloga A2 in A3), katerih sestavni del so Splošni pogoji za požarno zavarovanje PG-poz/99-6 in Splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin PG-sta/09-4 (priloga A4 in A5). Med pravdnima strankama je sporno, ali je škodni dogodek glede na določila citiranih Splošnih pogojev krit z zavarovalnima pogodbama, konkretneje ali je škodni dogodek šteti za poplavo po tretjem odstavku 10. člena Splošnih pogojev PG-poz in po tretjem odstavku 9. člena Splošnih pogojev PG-sta. V obeh določbah je navedeno, da se za poplavo med ostalim šteje tudi talna voda, če je nastala (če se je pojavila) zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari. Ker je tožniku škoda nastala zaradi talne vode, ki je vdrla v klet, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali se je talna voda pojavila zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini tožnikove hiše. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče poleg ostalih predlaganih dokazov opravilo tudi narok na kraju samem z ogledom stanovanjske hiše in okoliških zemljišč, tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost dejanskega zaključka, da je vdor talne vode v klet tožnikove hiše vzročno povezan s poplavljenimi travniki v bližini. Na podlagi izpovedb tožnika ter zaslišanih prič in na podlagi ustreznih meritev na kraju samem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zaradi izredno obilnih padavin v okolici tožnikove hiše močno narasla podtalnica, vodotoki so prestopili bregove, prav tako je poplavilo tudi bližnje travnike. Med drugim so bili popravljeni travniki (na njih je stala voda), ki ležijo 36 do 50 metrov od tožnikove hiše. Poplavna voda s teh travnikov oziroma kmetijskih zemljišč je začela vdirati v tožnikovo klet zaradi dviga podtalnice. Slednje pomeni, da je prišlo do zavarovalnega primera, saj je po zavarovalnih pogojih krita škoda za poplavo tudi v primeru talne vode, če se je pojavila zaradi poplavljanja zemljišč v neposredni bližini zavarovanih stvari. V zvezi s tem je nesprejemljivo pritožbeno stališče, da z vodo zalita zemljišča v razdaljah, kot jih je ugotovilo sodišče, ne predstavljajo neposredne bližine, ker ne gre za zemljišča, ki neposredno mejijo na parcelo tožnikove hiše. Enako velja za pritožbeno trditev, da ni prišlo do zavarovalnega primera zato, ker do poplavljenih zemljišč v bližini tožnikove hiše ni prišlo zaradi vzrokov, navedenih v 2. točki 9. člena Splošnih pogojev PG-sta-09-4, temveč zaradi dviga podtalnice. Takšne omejitve citirana določba 3. točke 9. člena (enako 3. točka 10. člena) citiranih Splošnih pogojev ne vsebuje.

Pravdni stranki sta v pogodbo za zavarovanje tožnikove nepremičnine (polica za požarno zavarovanje, priloga A2) vključili poleg temeljne požarne nevarnosti in dopolnilnih nevarnosti (izliv vode, poplave) še dodatno klavzulo „talna voda“. Glede slednje je pravilno obrazloženo stališče prvostopenjskega sodišča, da ta zajema škodo zaradi vdora talne vode iz kateregakoli vzroka. Ker kritje škode po tej klavzuli natančneje ni opredeljeno, gredo nejasnosti v škodo sestavljalca formularne pogodbe, torej tožene stranke (83. člen OZ). Tudi v zvezi s tem je nesprejemljiva pritožbena trditev, češ da je ta klavzula ne zavezuje, pač pa le temeljne in ostale v polici dogovorjene nevarnosti.

Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP. Zato je pritožbo zavrnilo in vmesno sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za kasnejšo sodbo (164. člen ZPP).