Jedro

Glede na to, da ZPPSL obveznostim iz naslova davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (ki nastajajo po začetku stečaja) ne odvzema položaja stroškov, to pomeni, da se te obveznosti poplačujejo v skladu s pravili o poplačilu stroškov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v celoti r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne ugovor upnika RS k osnutku za glavno razdelitev z datumom 19.2.2008, ki ga je dne 17.2.2008 predložila stečajna upraviteljica in je bil 23.4.2008 potrjen s sklepom tega sodišča. Poleg tega je prvostopno sodišče še odločilo, da se pristopi k glavni razdelitvi na podlagi navedenega osnutka za glavno razdelitev; na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi pa mora stečajna upraviteljica izplačati upnikom njihove terjatve v roku 15 dni.

Zoper ta sklep se je zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožil upnik RS po zakonitem zastopniku, pri čemer je predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz razdelitvene mase izloči znesek 6.733,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.11.2007 in se s tem zneskom poplačajo stroški upnika v stečajnem postopku. V pritožbi opozarja, da se davčne obveznosti stečajnega dolžnika, ki so nastale po začetku stečaja, obravnavajo kot stroški stečaja. V konkretnem primeru je bil stečaj začet 23.8.2005, pri čemer je 13.11.2007 davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi, v katerem so zajeti davki iz naslova dohodnine od marca 2006 do septembra 2007 in prispevki za socialno varnost od avgusta 2005 do septembra 2007. Ni sporno dejstvo, da je stečajni dolžnik še vedno zavezan za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za obdobje od avgusta 2005 do septembra 2007, sporno je le plačilo teh dajatev. Na podlagi 4. in 6. čl. Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) samozaposleni plačujejo prispevke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Isto velja za plačevanje predhodne akontacije dohodnine (298. čl. Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Nastanek davčne obveznosti je zadnji dan obdobja, na katero se nanaša. Ta obveznost pa mora biti plačana v desetih dneh po dospelosti (44. čl. ZDavP-2, isto 9. čl. ZDavP-1). Konkretne terjatve so torej nastale po začetku stečaja, pri čemer glede njih Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) nič ne določa, zato se štejejo kot stroški. Isto določa sedaj tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 8. tč. 2. odst. 355. čl. Pritožba upnika je utemeljena.

Obveznost plačila davkov (akontacije dohodnine) in obveznih prispevkov za socialno varnost za samostojnega podjetnika traja vse do izbrisa te osebe iz ustreznega registra. Začetek stečajnega postopka nad tem zavezancem bi lahko vplival na odmero neplačanih obveznosti iz tega naslova le v primeru, če bi take posledice določal ZPPSL (ki se uporablja v konkretni zadevi) ali bi jih določali zakoni, ki urejajo te prispevke oz. davčni postopek. Ker takšnih določb ti zakoni ne vsebujejo, se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje pravnemu stališču sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru (ko se stečaj ne vodi po določbah ZFPPIPP) začetek stečaja ni imel nobenega vpliva na odmerni davčni postopek. Samostojni podjetnik kot nosilec dejavnosti namreč ni delavec v delovnem razmerju, marveč je sam svoj delodajalec, zato so zanj davčne obveznosti oz. obveznosti plačila obveznih prispevkov za socialno varnost urejene v ZDavP in ZPSV (in drugih področnih zakonih). Vse te obveznosti pa so vezane na status samostojnega podjetnika, ki ga ta pridobi z vpisom in izgubi z izbrisom iz ustreznega registra.

Iz teh razlogov je v konkretni zadevi ključno vprašanje, kdaj je sporna terjatev (davki iz naslova dohodnine od marca do septembra 2007 in obvezni prispevki za socialno varnost od avgusta 2005 do septembra 2007) sploh nastala, upoštevajoč ob tem, da je bil stečaj nad dolžnikom S. s.p., začet 23.8.2005. Prispevki samozaposlenih (ki plačujejo prispevke za socialno varnost od določene bruto zavarovalne osnove) morajo biti plačani do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (4. in 6. čl. ZPSV), dočim se predhodna akontacija dohodnine plačuje v mesečnih ali trimesečnih obrokih, odvisno od višine te akontacije. Nastanek davčne obveznosti je zadnji dan obdobja, na katero se obveznost nanaša (2. in 3. odst. 9. čl. ZDavP-1, enako 2. in 3. odst. 44. čl. v povezavi s 3. odst. 3. čl. ZDavP-2). Glede na to, da iz priloženega seznama izvršilnih naslovov (list. št. 206-208 spisa) izhaja, da je najstarejša v njem vsebovana davčna obveznost oz. obveznost iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost nastala zadnji dan meseca avgusta 2005 - torej po začetku stečaja nad konkretnim dolžnikom, pritožbeno sodišče ocenjuje, da upnik (pritožnik) teh terjatev sploh ni mogel prijaviti v stečajno maso v skladu z določilom čl. 137 ZPPSL. Ravno tako je pravno zmotno naziranje sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za tako imenovane pogojne terjatve, ki bi jih moral upnik prav tako pravočasno prijaviti v stečajno maso. Pogojne terjatve so namreč že nastale terjatve, ki pa so zgolj povezane z odložilnim ali razveznim pogojem (1. odst. 116. čl. ZPPSL). V konkretnem primeru pa gre za obveznosti, ki ob začetku stečaja sploh še niso nastale, zato je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so sporne davčne obveznosti, ki so vsebovane v sklepu o davčni izvršbi z dne 13.11.2007 (list. št. 201-208 spisa) ob začetku konkretnega stečaja že nastale, le njihova zapadlost je zamaknjena v čas po začetku stečajnega postopka. Pritožbeno sodišče se ravno tako pridružuje prepričljivim pravnim argumentom pritožnika, da vse terjatve do stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečaja, spadajo med stroške stečajnega postopka, če ZPPSL za posamezne od teh terjatev ne določa drugače (10. in 158. čl. ZPPSL). Glede na to, da ZPPSL obveznostim iz naslova davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (ki nastajajo po začetku stečaja) ne odvzema položaja stroškov, po mnenju pritožbenega sodišča to pomeni, da se te obveznosti poplačujejo v skladu s pravili o poplačilu stroškov. Sodišče prve stopnje višine sporne obveznosti (terjatve) sploh ni ugotavljalo oz. se do nje ni vsebinsko in konkretno opredelilo, zato je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje v konkretni zadevi (ki se nanaša na glavno razdelitev stečajne mase, katere obseg je vsekakor odvisen od višine stroškov postopka) nepopolno ugotovljeno. Iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).