Jedro

Izpodbijan sklep o davčni izvršbi je bil tožniku izdan na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, torej odločbe o prekršku, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan, saj s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova .

Tako tožnik v postopku davčne izvršbe ne more ugovarjati izvršilnemu naslovu, niti za to presojo ni pristojni davčni organ, pač pa je pristojen le za njegovo izvršitev, kolikor so izpolnjeni pogoji določeni v ZDavP-2.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), kot prvostopenjski davčni organ začela davčno izvršbo na tožnikove denarne prejemke, ki jih prejema pri delodajalcu oz. izplačevalcu za izterjavo davčnega dolga v višini 1.758,30 EUR glavnice, 27,38 EUR zamudnih obresti in stroškov v višini 10,00 EUR, skupaj 1.795,68 EUR na podlagi izvršilnih naslovov, kot izhaja iz tabele v 4. točki izpodbijanega sklepa.

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanaša na začetek davčne izvršbe in izvršilne naslove, denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe in omejitve pri davčni izvršbi.

3. Tožnik je vložil pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega organa v kateri navaja, da je bil dne 21. 12. 2015 nad njim kot samostojnim podjetnikom uveden osebni stečaj, ki je bil pravnomočno končan dne 23. 3. 2018. V tem času je prejemal minimalni dohodek od delodajalca, vse ostalo pa se je nalagalo v stečajno maso. V postopku so mu bile odpuščene obveznosti in ustavljen zaseg denarnega dobroimetja, saj se na stečajno maso ni odzval noben upnik.

4. V pritožbenem postopku je tožena stranka pritožbi tožnika delno ugodila, tako, da je prvostopenjski sklep v delu, ki se nanaša na obveznost iz naslova sodne takse, navedeno pod zaporedno št. 3 tabele v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa (glavnica v znesku 280,00 EUR) ter na obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, navedene pod točko 4 do vključno 36 tabele v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa (glavnica v skupnem znesku 712,36 EUR in zamudne obresti v skupnem znesku 27,38 EUR), odpravila. V preostalem delu je izpodbijani sklep tožena stranka potrdila in pritožbo tožnika zavrnila.

5. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da obstajata izvršilna naslova, ki sta podlaga za izterjavo globe in sodne takse, in sicer odločba o prekršku, št. DT 71011- 443/2012-3 (09-122-02) z dne 4. 6. 2012 ter plačilni nalog za plačilo sodne takse št. DT 71011-443/2012-12 (09-4101-02) z dne 7. 11. 2013. Pritožbeni organ ugotavlja, da sta navedena izvršilna naslova v izreku izpodbijanega sklepa sicer navedena pomanjkljivo, vendar pa gre zgolj za pisno pomoto, ki na samo odločitev na stvari ne vpliva in jo lahko kadar koli popravi. Glede izterjave obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost pa je tožena stranka ugotovila, da izvršilni naslovi za navedene obveznosti ne obstajajo, zato je v tem delu pritožbi ugodila.

6. Tožena stranka je ugotovila, da je nesporno, da se je nad tožnikom dne 21. 12. 2015 začel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St ..., ki je bil pravnomočno končan dne 29. 5. 2018 brez razdelitve upnikom. Nadalje tudi ni sporno, da je Okrožno sodišče v Mariboru v okviru stečajnega postopka dne 28. 2. 2018 izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je odločilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika, ter da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do dne začetka stečaja, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Obveznost iz naslova sodne takse z dne 7. 11. 2013 v višini 280,00 EUR, ki je navedena pod. zap. št. 3 tabele v 4. točki izpodbijanega sklepa, je bila tožniku odpuščena v skladu s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti z dne 28. 2. 2018, to pomeni, da je ni dopustno terjati z izpodbijanim sklepom, zato je tudi v tem delu pritožbi ugodila. Odpust obveznosti pa ne učinkuje v skladu s 3. točko drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za terjatve iz naslova globe izrečene v postopku o prekršku, iz česar izhaja, da v konkretnem primeru ni bilo nobene ovire za izterjavo globe, ki je navedena pod zaporedno št. 2 tabele v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa.

7. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, tako kot v pritožbi, da je posloval kot samostojni podjetnik in iz tega naslova mu je ostalo nekaj mesecev neplačanih prispevkov, zaradi katerih je tožena stranka pričela z davčno izvršbo. Pri tem navaja, da ne gre za obveznosti iz naslova prispevkov, ki bi jih moral tožnik plačati hkrati z izplačili delavcem in na katere sklep o odpustu obveznosti v osebnem stečaju ne bi učinkoval. Tožnik nikoli ni imel zaposlenih delavcev, zato tudi nikoli ni bil zavezan za plačilo teh prispevkov. Meni, da drugostopenjski organ svojo odločitev temelji na napačni razlagi ZFPPIPP, saj navaja, da so prispevki za socialno varnost zasebnikove prednostne terjatve. Zmotno navaja, da odpust obveznosti na omenjene terjatve ne učinkuje. Razlogi drugostopenjske odločbe so bistveno pomanjkljivi oz. v neskladju z ZFPPIPP in navedeno sodno prakso in je zato podana bistvena kršitev pravil postopka, kar narekuje odpravo izpodbijanega sklepa. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep ter odločbo drugostopenjskega organa in zadevo vrne organu v ponovno odločanje ter ugotovi, da so navedene obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost odpuščene v okviru postopka odpusta obveznosti osebnega stečaja pod opr. št. St ... . Priglaša tudi stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih obrazložitve sklepa prve stopnje in odločbe organa druge stopnje. Hkrati pa še dodaja, da je napačna navedba tožnika, da je bila njegova pritožba zoper navedeni sklep o davčni izvršbi v delu, ki se nanaša na izterjavo prispevkov za socialno varnost z dne 30. 11. 2018 zavrnjena. Ravno nasprotno, v tem delu je bilo pritožbi ugodeno in izpodbijani sklep odpravljen, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da ne obstajajo izvršilni naslovi za obveznosti iz naslova prispevkov. Tožena stranka se v odločbi z dne 30. 11. 2018 posledično sploh ni spuščala v presojo, ali je odpust obveznosti skladu z določbami ZFPPIPP učinkuje na obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost kot to zatrjuje tožnik. Ugotovila je tudi, da odpust obveznosti v skladu z določbami ZFPPIPP učinkuje tudi na terjane obveznosti iz naslova sodne takse, ki je bi tudi v tem delu odpravljen. Ker glede na določbe ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje na terjatev iz naslova globe, pa je bila pritožba tožnika zoper omenjeni sklep v tem delu zavrnjena. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno.

9. Tožba ni utemeljena.

10. V obravnavanem primeru je predmet presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijana davčna izvršba za plačilni nalog, odločba o prekršku št. 71011-0000000443 z dne 4. 6. 2012 (globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi države), ki je postala izvršljiva dne 31. 7. 2012 za glavnico v višini 765,94 EUR pod zaporedno št. 2 tabele pod št. 4 izpodbijanega sklepa. Nadalje je predmet sodne presoje izpodbijana davčna izvršba sklep, št. DT 4934-82745/2018-1 09 z dne 6. 6. 2018 v višini 10,00 EUR pod zaporedno št. 1 tabele pod 4. točko izpodbijanega sklepa.

11. Obveznosti, ki se nanašajo iz naslova prispevkov za socialno varnost navedene pod zaporedno št. 4 do vključno 36 tabele v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa in obveznost iz naslova sodne takse navedene pod zaporedno št. 3 tabele v 4. točki izpodbijanega sklepa pa niso predmet sodne presoje, saj je davčna izvršba v tem obsegu z odločbo drugostopenjskega organa bila odpravljena. Sodišče se zato do ugovora tožnika glede obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost ne opredeljuje, saj niso več predmet izpodbijane davčne izvršbe. Tožnik tudi v tem delu nima pravnega interesa za tožbo.

12. V spornem primeru torej gre za prisilno izterjavo dolžnega zneska globe na podlagi izvršilnega naslova odločbe o prekršku z dne 4. 6. 2012 v višini 765,94 EUR in stroškov postopka davčne izvršbe z dne 6. 6. 2018 v višini 10,00 EUR. Izpodbijan sklep o davčni izvršbi je bil tožniku izdan na podlagi veljavnega izvršilnega naslova torej odločbe o prekršku in sklepa o davčni izvršbi, na katere je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan, saj z pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2). Tako tožnik v postopku davčne izvršbe ne more ugovarjati izvršilnemu naslovu, niti za to presojo ni pristojni davčni organ, pač pa je pristojen le za njegovo izvršitev, kolikor so izpolnjeni pogoji določeni v ZDavP-2. 13. Po določbi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 je v primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti (za kar gre v obravnavani zadevi), izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). Izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi, ki mora imeti vse v določbi 151. člena ZDavP-2 predpisane sestavine. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje ZDavP-2, prav tako je davčni organ upošteval določbe 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe ter določbo 160. člena istega zakona, ki določa omejitve pri davčni izvršbi.

14. Glede ugovora tožnika, da je terjatev globe na podlagi odločbe o prekršku št. 71011-0000000443 z dne 4. 6. 2012 nastala pred začetkom stečajnega postopka (ki se je začel dne 21. 12. 2015) in da odpust obveznosti v stečajnem postopku učinkuje na terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, pa je pravilna odločitev drugostopenjskega organa, da odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova globe izrečene v postopku o prekršku (3. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP).

15. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, ter da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Zato je tožba neutemeljena in jo je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrnilo.

16. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nobena nova dejstva in novi dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pravno stališče, na katerega se sklicuje tožeča stranka pa ne pomeni dejstev, ki se dokazuje v tem sodnem postopku.

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.