Jedro

Obsojencu je bila za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže po 1. točki 5. člena ZTSŠ izrečena le denarna kazen, kazen zaplembe premoženja pa je smela biti izrečena le za hujše primere gospodarske sabotaže, zato je bil z izrekom zaplembe premoženja v škodo obsojenca kršen materialni zakon.

Izrek

Zahtevi javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča iz leta 1949 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v odločbi o kazni spremeni tako, da se obs. ne izreče kazen popolne zaplembe premoženja z zakonitimi omejitvami v smislu čl. 4 zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bila obs. spoznana za krivo, da je kot lastnica 45 ha velikega posestva s 6.66 ha orne zemlje, 22.45 ha obdelovalne zemlje v cilju, da oškoduje narodno gospodarske koristi in ogroža narodno gospodarsko politiko tako v odkupu v letu 1948; 1) opustila nepokošenega sena ca 1000 kg, katero seno ji je na pašniku segnilo; 2) da ni posejala dovoljene površine svoje zemlje s krompirjem ter tako ni zadostila obvezni oddaji krompirja 8787 kg, s čemer je ovirala redni odkup krompirja za državo; 3) da je na svojem posestvu redila le 4 prašiče, dočim bi jih lahko redila 10 do 12 komadov in s tem ni zadostila obvezni oddaji dveh prašičev v skupni teži 240 kg in radi nedovoljene reje prašičev ji država ni mogla prepisati po zmogljivosti posestva predpisano oddajo, ki bi ji pripadala; 4) da je v prejšnjih letih sadila in pridelala ca 600 kg, v letu 1948 pa opustila sajenje fižola in s tem ni mogla zadostiti obvezni oddaji, ker fižola ni imela; 5) da namenoma ni sejala črnega žita, ovsa in ajde in s tem ni zadostila obvezni oddaji; 6) da je vso svojo zemljo skrajno malomarno obdelovala, da je opuščala obvezno sajenje kmečkih pridelkov zlasti pa se pokazala kot špekulantko v tem, da je redila le 15 glav živine, dočim je v prejšnjih letih redila po 20 in tudi več, vse to z namenom, da bi ji ne bilo potrebno zadoščati obvezni oddaji in kriti potrebe države, s čemer je težko oškodovala koristi delovnega ljudstva in države, strogo kršila uredbe, ki določajo obvezni odkup ter tako močno ovirala napore v borbi za izgradnjo socializma.

S tem je storila kaznivo dejanje gospodarske sabotaže po čl. 5/I ZTŠS. Obsojena je bila na 15.000,00 din denarne kazni, izrečena pa ji je bila tudi kazen popolne zaplembe premoženja z zakonitimi omejitvami v smislu čl. 4 zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.

Zoper to pravnomočno sodbo je javni tožilec RS dne 5.4.1994 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je trdil, da sta bila z njo kršeni določbi čl. 29/I KZ - splošni del in čl. 6/I ZTŠS ter predlagal, naj se napadena sodba tako spremeni, da se obs. ne izreče kazen popolne zaplembe premoženja.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določbi čl. 6/I ZTŠS (Uradni list FLRJ, št. 56/46 - 104/47) se je smela za dejanje gospodarske sabotaže izrecni kazen zaplembe premoženja le, če je bila storilcu za hujše primere gospodarske sabotaže izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj enega leta. Po določbi čl. 29/I KZ - splošni del (Uradni list FLRJ, št. 106/47) pa je smelo sodišče izreči samo tiste kazni, ki so bile za določeno kaznivo dejanje predpisane v zakonu. Obs. je bila za njeno dejanje izrečena le denarna kazen, kar pomeni, da njeno dejanje ni imelo znakov hujšega primera gospodarske sabotaže. Za tak primer bi namreč, kot že zgoraj povedano, šlo le, če bi bila obsojenki izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj enega leta (razen v primeru, če bi bile izrecno ali smiselno uporabljene določbe čl. 62 KZ - splošni del, kar pa v obravnavanem primeru niso bile), pri čemer bi seveda morali biti znaki hujšega primera tudi konkretizirani v izreku sodbe.

Ko je bila obs. za njeno dejanje izrečena denarna kazen, ob njej pa še kazen zaplembe celotnega premoženja, je bila uporabljena kombinacija blažje in strožje kazenske sankcije, ki z zakonom ni bila predpisana, s tem pa je bila kršena določba čl. 29/I KZ - splošni del v zvezi s čl. 6/I ZTŠS. Navedeni kršitvi kazenskega zakona je senat Vrhovnega sodišča RS odpravil tako, da je ob ugoditvi zahtevi javnega tožilca RS za varstvo zakonitosti odločil, da se obs. ne izreče kazen zaplembe celotnega premoženja z zakonitimi omejitvami v smislu čl. 4 zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.