Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep Cst 77/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.77.2018 Gospodarski oddelek

prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico stečajni postopek nad pravno osebo prijava terjatev v stečajnem postopku terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku regresna pravica poroka do dolžnika prijava morebitne regresne terjatve v stečajnem postopku prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Višje sodišče v Ljubljani
6. marec 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, mora v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Če je terjatev iz 296. člena zakona zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena ZFPPIPP drugače določeno.

Izrek

I. Pritožbe M. H. d. o. o., M. K. d. o. o. in M. I. d. o. o. se zavrnejo v delu, v katerem se nanašajo na Banko d. d., in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka v tem delu potrdi.

II. Pritožbam navedenih upnikov, ki se nanašajo na REPUBLIKO SLOVENIJO, se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na REPUBLIKO SLOVENIJO, ter v 2. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase zavrnilo ugovore treh upnikov (pritožnikov) ter razdelitev opravilo na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 16. 8. 2017, ki je sestavi del izreka izpodbijanega sklepa ter je bil objavljen 17. 8. 2017 (p.d. 594).

2. Zoper navedeni sklep so se upniki pritožili iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagali so razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožbe so delno utemeljene.

4. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da vsi trije pritožniki vsebinsko uveljavljajo enake pritožbene razloge (ki so jih uveljavljali že v ugovoru zoper načrt razdelitve posebne mase), to pa je, da je upnik M. H. d. o. o. na podlagi cesije vstopil v pravni položaj upnika Banka d. d. (terjatev št. 135, točka 1) in upnika SID oziroma REPUBLIKA SLOVENIJA (v nadaljevanju RS; terjatev št. 7, točka II.A), o čemer je sodišče obvestil z vlogo z dne 28. 12. 2015. Terjatev je nato s pogodbo o odkupu terjatev odstopil upnikoma M. I. d. o. o. in M. K. d. o. o. Upnika Banka d. d. in RS sta sodišče z vlogama z dne 19. 10. 2015 in 9. 12. 2015 obvestila, da je dolžnikovo obveznost poravnal porok. Pritožniki uveljavljajo, da upnik Banka d. d., ki na podlagi že nastalih posledic cesije ni imel več položaja upnika, svoje terjatve ni mogel umakniti. Banka d. d. svoje terjatve ni prijavila skladno z določbo 3. odstavka 296. člena ZFPPIPP (torej dosledno pod razveznim pogojem), pač pa zgolj pod razveznim pogojem, ki nastopi, če terjatev poplača porok RS. Razvezni pogoj se je izpolnil le deloma, saj je bilo plačil s strani RS zgolj za 53.781,40 EUR, v preostalem delu pa terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, še obstoji in je nepogojna. Izpodbijani sklep nima razlogov v delu, ki se nanaša na terjatev upnice RS, glede katere je M. H. d. o. o. prav tako uveljavljal, da jo je pridobil na podlagi zakonite cesije. Navedena terjatev ni bila umaknjena, sodišče pa o tem ni izdalo sklepa o ustavitvi postopka.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je Banka d. d. z vlogo z dne 16. 10. 2015 (vloženo 19. 10. 2015, p.d. 503) sodišče obvestila, da je bil dolg po kreditni pogodbi št. ... (in partiji ...) v celoti poplačan ter da zaradi navedenega umika prijavo terjatve pod zaporedno št. 1. V posledici tega obvestila je prvostopenjsko sodišče 28. 10. 2015 izdalo sklep, da se umik prijave, kot izhaja iz vloge z dne 19. 10. 2015, vzame na znanje in se postopek v istem obsegu ustavi. Upnikova vloga je bila v delu, ki se nanaša na umik, sestavni del izreka sklepa in je bila objavljena skupaj z njim.

6. Ni sporno, da se zoper ta sklep nihče ni pritožil, zaradi česar je postal pravnomočen. Pravnomočnost ima svoje subjektivne, objektivne in časovne meje. O vsebini pravnomočne odločbe zato ni mogoče več razpravljati, zaradi česar so odveč pritožbene navedbe o tem, ali je navedeni sklep pravilen in ali je Banka d. d. prijavo terjatve sploh lahko umaknila. S pritožbo v tem postopku ni mogoče izpodbijati odločitve iz sklepa z dne 28. 10. 2015, pri čemer vsi pritožniki izražajo prav nestrinjanje z odločitvijo sodišča, ki je vlogo Banke d. d. o umiku terjatve upoštevalo in izdalo sklep o ustavitvi postopka v spornem obsegu.

7. Pritožniki ne zatrjujejo, da je bilo sodišče o vstopu novega upnika obveščeno prej kot z obvestilom M. H. d. o. o. 8. 6. 2016, torej po skoraj osmih mesecih od izdaje sklepa z dne 28. 10. 2015. Tudi če so terjatve prvotnega upnika pred obvestilom sodišču o umiku prijave terjatve prešle na poroka, ni dvoma, da sodišče s tem podatkom ni razpolagalo, zaradi česar ga tudi ni moglo upoštevati pri svoji odločitvi. Enako velja za upravitelja, ki po izjavi iz vloge, s katero je odgovoril na ugovore upnikov zoper načrt razdelitve posebne stečajne mase (p.d. 590), z dokumentacijo glede prenosa terjatve predhodno ni razpolagal. Ker je bila odločitev sodišča o umiku prijave terjatve pravnomočna in ker pritožniki niso prijavili pogojih terjatev (prim. 2. odstavek 296. člena ZFPPIPP), ki bi bile zavarovane z ločitveno pravico na premoženju, umaknjenih terjatev in prenosa terjatev na nove upnike, upravitelj v načrtu razdelitve posebne stečajne mase ni upošteval. 8. Pritožbene navedbe zato v obsegu, ki se nanaša na vprašanje pravilnosti sklepa z dne 28. 10. 2015 o delnem umiku prijave terjatve upnika Banka d. d. z dne 19. 10. 2015, niso utemeljene.

9. Ne glede na pravilnost umika terjatve s strani upnika Banka d. d., višje sodišče pojasnjuje: M. H. d. o. o. ni mogel vstopiti v položaj ločitvenega upnika po 3. odstavku 57. člena ZFPPIPP, saj poroka omejujejo določbe 2. odstavka 296. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP: upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, mora v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Če je terjatev iz 296. člena zakona zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v 1. odstavku 281. člena ali v 2. odstavku 282. člena ZFPPIPP drugače določeno (1. odstavek 298. člena ZFPPIPP). Da upnik M. H. d. o. o. ni prijavil (pogojne) ločitvene pravice, ni sporno. Zaradi tega je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem se nanaša na njegov vstop v pravni položaj upnika Banka d. d., pravilna. Višje sodišče je zato pritožbe v tem delu zavrnilo in kot pravilno potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V tem delu je višje sodišče presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. Pač pa pritožniki prvostopenjskemu sklepu utemeljeno očitajo, da nima razlogov v delu, ki se nanaša na terjatev upnice RS, glede katere je M. H. d. o. o. prav tako uveljavljal, da jo je pridobil na podlagi zakonite cesije. Zaradi odsotnosti razlogov je izpodbijani sklep v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, katere ni mogoče odpraviti na pritožbeni stopnji. Sklep namreč ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga v tej smeri ni mogoče preizkusiti. Poleg tega bi opredeljevanje višjega sodišča do nosilnih dejanskih argumentov pritožnika, ki jih je sodišče prve stopnje spregledalo, pomenilo, da so bili le-ti obravnavani in preizkušani le na eni stopnji sojenja (kršitev pravice do pritožbe). Višje sodišče je zato pritožbam v tem delu ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na RS ter posledično v 2. točki izreka v celoti ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 356. člen v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, vsi v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia