Jedro

Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register, tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe. Tožeča stranka bi lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „Družba z omejeno odgovornostjo K., d.o.o., matična številka 000, vpisana v Sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 2. 10. 2008, pod Srg 2008/32402, je nična.

Po pravnomočnosti te sodbe sodišče po uradni dolžnosti začne postopek likvidacije kapitalske družbe K., d.o.o., matična številka 000, vpisane v Sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 2. 10. 2008, pod Srg 2008/32402“ (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo v plačilo 4.134,40 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je zmotno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da jo višje sodišče zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh nadaljnjih pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je utemeljevala zahtevek na ničnost tožene stranke na zakonski podlagi iz 6. točke 1. odstavka 41.a člena ZSReg, po kateri se ničnost družbe z omejeno odgovornostjo lahko uveljavlja, če so bili ob ustanovitvi družbe osnovni vložki vplačani v nasprotju z določbami ZGD-1 o osnovnem kapitalu in osnovnih vložkih.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ustanovila toženo stranko tožeča stranka kot edina družbenica. Nesporno je, da je bila tožena stranka vpisana v sodni register 2. 10. 2008 in da je poslovni delež tožeče stranke ob ustanovitvi znašal 1.790.223,10 EUR ter da ni bil vplačan v denarju. Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je osnovni vložek zagotovila kot stvarni vložek, ki sestoji iz nepremičnin, ki so bile v njeni lasti, vendar da ni bila izdana ustrezna zemljiškoknjižna listina za vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile predmet stvarnega vložka, v korist tožene stranke. Trdila je še, da pred ustanovitvijo družbe s stvarnim vložkom niti ni še pridobila vseh potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij za prenos lastninske pravice na navedenih nepremičninah, ki bi jih upoštevajoč namembnost in lego nepremičnin, ki izhaja iz potrdila Mestne občine Koper o namenski rabi zemljišč z dne 8. 10. 2008, v primeru prenosa lastninske pravice, morala pridobiti. Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register (5. odstavek 475. člena ZGD-1), tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe in so zato drugačne pritožbene trditve neutemeljene. V primeru, kot ga je v tožbi opisala tožeča stranka, je po materialnem pravu predvidena posledica v 479. členu ZGD-1 o odgovornosti družbenikov in poslovodje ob ustanovitvi. Tožeča stranka bi torej lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža. Zato neutemeljeno nasprotuje pravilnim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da nima potrebe po sodnem varstvu.

7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na ničnost družbe zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožeče stranke za tako tožbo, ker je zaključilo, da ob vložitvi tožbe ni bila več družbenica. Tožeča stranka je vložila tožbo 8. 1. 2010. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je pred vložitvijo tožbe tožeča stranka svoj 100% poslovni delež v toženi stranki odsvojila družbi A., d.o.o., s pogodbo o odplačnem prenosu v obliki notarskega zapisa (B9). Tožeča stranka ni izpodbila relevantnega dejstva, da je bila družba A., d.o.o., vpisana kot družbenik tožene stranke v sodni register 5. 1. 2010, torej pred vložitvijo tožbe, tožeča stranka pa z istim dnem izbrisana. Trditev v tožbi, da je bil prenos poslovnega deleža vezan na izpolnitev odložnega pogoja, ni konkretizirala z navedbo, kateri pogoj naj bi bil dogovorjen, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da v notarski listini ni bil zapisan noben pogoj za prenos poslovnega deleža. Pri tem je pravilno povzelo vsebino navedene listine, zato kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Ker pa so razlogi sodišča prve stopnje o tem, da tožeča stranka ob vložitvi tožbe na ničnost družbe, ni bila več imetnica poslovnega deleža v tej družbi, jasni in preizkusljivi, pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se o veljavnosti prenosa ni opredelilo, zaradi česar naj sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti in s čimer tožeča stranka uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Tožena stranka je oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke na podlagi dejstva, da je bila le ta ob vložitvi tožbe v sodnem registru že izbrisana kot družbenica in imetnica poslovnega deleža, vpisana pa je bila na podlagi pravnomočnega sklepa registrskega sodišča družba A., d.o.o. Navedla je še, da je nova družbenica spremenila sedež družbe, poslovni naslov, osebo pooblaščeno za zastopanje in sprejela čistopis akta o ustanovitvi. Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja nesklepčnost ugovora, ker naj bi bila tožena stranka dolžna zatrjevati še pogoje za pridobitev poslovnega deleža v smislu 1. odstavka 482. člena ZGD-1. Sprememba družbenika je v sodnem registru že vpisana, kar pomeni, da je že registrsko sodišče presojalo pogoje za vpis, zato tožena stranka ni bila dolžna v tem postopku trditi in dokazovati, da je pridobitelj poslovnega deleža poslovodji tudi prijavil in dokazal pridobitev. S tem pa se izkaže, da tožeča stranka tudi ni uspela s pritožbenim razlogom nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

9. Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je materialno pravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni upravičena uveljavljati ničnost tožene stranke glede na določbo 3. odstavka 41.a člena ZSReg.

10. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene druge bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Tožeča stranka zaradi neuspeha s pritožbo do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena, ni pa je višje sodišče zavezalo k plačilu stroškov odgovora na pritožbo, ker ta ni bil potreben za odločitev o pritožbi. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka v večjem delu le ponovila trditve, ki jih je podala že pred sodiščem prve stopnje in za katere so ji bili stroški že priznani.