Jedro

Sodišče je revizijo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. S popravo plačilnih list je tožnik dosegel, da je dobil višjo plačo. Postopek ni bil bistveno kršen, ker mu ni bila vročena zahteva za začetek postopka. Na obravnavi je bil, na prvem zaslišanju je zahtevo videl ter je imel možnost zahtevati, da mu pristojni organ zahtevo vroči.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku na razveljavitev sklepa disciplinskih organov toženca, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje, delno ugodilo in sklepa tako spremenilo, da je vzdržalo v veljavi le odločitev o hujši kršitvi delovne obveznosti določene v 19. točki 144. člena pravilnika o delovnih razmerjih, ki je bila v tem, da je tožnik popravljal podatke v plačilnih listah in v svojo korist vpisal večje število kosov obdelovancev, kot jih je dejansko izdelal določene dneve v mesecu januarju in februarju 1992, s čemer je oškodoval delovno organizacijo pri sredstvih za osebne dohodke. Ustavilo pa je postopek glede hujše kršitve delovne obveznosti, ki se je nanašala na tatvino. Pritožbo tožnika zoper odločbo sodišča prve stopnje v delu, s katerim ni uspel, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) revizijo, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da revizijsko sodišče odločbi nižjih sodišč tako spremeni, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani odločbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Tožnik je res popravljal plačilne liste, vendar s tem podjetje ni bilo oškodovano. Ni storil hujše kršitve delovnih obveznosti po 19. točki 144. člena pravilnika o delovnih razmerjih, saj plačilnih list ni popravljal z namenom, da si neopravičeno pridobi pravico iz delovnega razmerja, ki je pogoj za to kršitev. Gre za lažjo kršitev delovnih obveznosti, za katero pa ni bilo dovoljeno izreči ukrepa prenehanja delovnega razmerja. 203. člen v času kršitve delovnih obveznosti veljavnega zakona o združenem delu je določal, da mora biti delavcu vročena zahteva za začetek postopka pred disciplinsko komisijo, da mora biti zaslišan pred komisijo in mu mora biti omogočena obramba. O postopku pa mora biti obveščen sindikat. Zahtevo je tožnik videl le na prvem zaslišanju, ni pa mu bila vročena. Gre za absolutno bistveno kršitev postopka.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki nanjo ni odgovoril (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 4/77 do 27/90, ZPP). ZPP se na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/1/94), smiselno uporablja kot republiški predpis.

Revizija ni utemeljena.

73. člen ZDSS določa, da je zoper odločbo, ki je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, dovoljena revizija iz razlogov, ki jih določa zakona. Revizija se lahko vloži v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizija je vložena pravočasno, ni pa utemeljena glede na uveljavljene razloge.

Tako sodišče prve stopnje kot tudi sodišče druge stopnje sta ugotovili, da je ponareditev plačilne liste imela za posledico neopravičeno pridobitev pravice iz delovnega razmerja, saj je tožnik zaradi višjega preseganja norme neupravičeno dobil višjo plačo. Navedba revizije, da predlagatelj ni kršil delovne obveznosti po 19. točki 144. člena pravilnika, ker si naj ne bi neupravičeno pridobil pravice iz delovnega razmerja, se nanaša na nepravilno ugotavljeno dejansko stanje, to pa glede na tretji odstavek 385. člena ZPP ni razlog, zaradi katerega se lahko vloži revizija.

Če tožniku ni bila vročena zahteva za začetek disciplinskega postopka, ki naj bi jo videl le na prvem zaslišanju, zaradi tega ni bil bistveno kršen postopek, saj bi ob priliki zaslišanja lahko zahteval, da mu jo pristojni organi vročijo. Z njeno vsebino pa je bil očitno seznanjen. Določila 203. člena zakona o združenem delu so v reviziji pravilno povzeta, vendar revizija ne navaja, da tožnik pred disciplinsko komisijo ni bil zaslišan, da mu ni bila omogočena obramba in da o začetku postopka ni bil obveščen sindikat. Iz predloga za sodno varstvo pa izhaja, da je bil tožnik na obravnavi pred disciplinsko komisijo navzoč. V teku postopka se je tožnik skliceval predvsem na to, da mu hujša kršitev delovnih obveznosti ni bila dokazana, kar pa glede na ugotovitve obeh nižjih sodišč, s katerimi se strinja tudi revizijsko sodišče, ni res.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi zaradi katerih je bila revizija vložena, zato jo je na podlagi 393. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.