16. 9. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirka Stojčića, Ljubljana, na seji 16. septembra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 267. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19 in 66/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija tretji odstavek 267. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa način odpreme oziroma vročitve informativnega izračuna dohodnine. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe z 22. členom Ustave. Navaja, da domnevna vročitev informativnega izračuna davčnim zavezancem ne zagotavlja nobenih dejanskih varstvenih pravic pred nastankom dokončnosti in izvršljivosti informativnega izračuna. Ker se vročitev informativnega izračuna ne opravi po pravilih osebne vročitve, naj davčni organ ne bi imel dokaza, da je bil informativni izračun davčnemu zavezancu dejansko vročen. Zato po mnenju pobudnika ni mogoče šteti, da je dokončna in izvršljiva odločba o odmeri dohodnine zakonita. Ker se informativni izračun vroča domnevno in ne z osebno vročitvijo, je pobudnik mnenja, da tudi ni zagotovljena davčna tajnost pri vročanju izračuna. Taka ureditev naj bi bila zato v neskladju tudi s prvim odstavkom 37. člena Ustave. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo razveljavi.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da je davčni zavezanec in da je za leto 2019 prejel informativni izračun dohodnine, ki je po njegovih navedbah 30. 6. 2020 postal dokončen in izvršljiv. Pobudnik pa ne pojasni, kako bi morebitna ugoditev njegovi pobudi izboljšala njegov pravni položaj glede na to, da izpodbijana določba ne učinkuje neposredno.[1] Nezadovoljstvo z zakonsko ureditvijo vročitve informativnega izračuna pa samo po sebi ne zadostuje za izkazovanje konkretnega in neposrednega pravnega interesa. Ker pravni interes kot predpisani procesni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem ni izkazan, je Ustavno sodišče pobudo pobudnika zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).