Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 394/2016

ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.394.2016 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi poslovni razlog ponudba nove pogodbe o zaposlitvi trpinčenje na delovnem mestu poslovodna oseba
Višje delovno in socialno sodišče
27. oktober 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Revizijsko sodišče je v razveljavitvenem sklepu zavzelo stališče, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta. Sodišče mora pri presoji razloga za odpoved z vidika njegove utemeljenosti presojati pravi, resnični razlog za odpoved in ne morebitnega navideznega razloga.

Tožnik je v tem postopku zatrjeval, da je tožena stranka z aktom o sistemizaciji ukinila njegovo delovno mesto le zato, da bi ustvarila navidezni poslovni razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa, da obstoječa sistemizacija ni omogočala optimalne organizacije delovnega procesa in da v praksi nikoli ni zaživela, ter da je želela organizirati delovni proces na bolj racionalen in stroškovno učinkovit način. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, zakaj je bila ukinitev delovnega mesta svetovalec poslovodstva potrebna, prav tako tudi ne, kako so se porazdelile posamezne naloge ukinjenega delovnega mesta svetovalec poslovodstva... Vprašanje, ali je bila organizacijska sprememba pri toženi stranki le navidezna ali pa je šlo za utemeljenost reorganizacije in s tem za utemeljen poslovni razlog, je ostalo neraziskano. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, pritožbi tožene stranke pa v celoti in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v I., II., IV. in V. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ter postopka z revizijo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 18. 3. 2013 podala tožniku, nezakonita ter toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati odškodnino namesto vrnitve nazaj na delo v znesku 54.630,17 EUR bruto v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od zapadlosti do plačila), pod izvršbo (I. točka izreka sodbe); - zavrnilo višji tožbeni zahtevek za 29.369,83 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe); - zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožniku v roku 8 dni plačati odškodnino zaradi trpinčenja in sicer 4.500,00 EUR za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin in 900,00 EUR za strah, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo (III. točka izreka sodbe); - odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v 15 dneh povrniti stroške postopka v znesku 2.488,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka sodbe) ter da svoje stroške postopka krije sama (V. točka izreka sodbe).

2. Pritožbeno sodišče je o pritožbah zoper navedeno sodbo že odločalo s sodbo, opr. št. Ppd 801/2014 z dne 21. 5. 2014, s katero je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila v višini 54.630,17 EUR (I. točka izreka), pritožbo tožnika pa je zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi denarnega povračila v višini 29.369,83 EUR in odškodninskega zahtevka iz naslova trpinčenja (II. točka izreka). V III. točki izreka sodbe je odločilo o stroških postopka. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. VIII Ips 251/2015 z dne 5. 4. 2016 ugodilo reviziji tožnika in razveljavilo sodbo pritožbenega sodišča v točkah I, III in delno v točki II, ki se nanaša na odločitev o denarnem povračilu v višini 29.369,83 EUR in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Glede na navedeno je predmet ponovljenega postopka pred pritožbenim sodiščem tožnikov zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila v višini 84.000,00 EUR. Pravnomočna pa je zavrnitev tožnikovega zahtevka na plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu (III. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z II. točko izreka sodbe pritožbenega sodišča).

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje (razen v navedenem pravnomočnem delu) se pritožujeta obe pravdni stranki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, tj. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata spremembo oz. podredno razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer se tožnik zavzema za ugoditev, tožena stranka pa za zavrnitev tožbenega zahtevka.

4. Tožnik se pritožuje zoper II. točko izreka navedene sodbe. V pritožbi navaja, da je izrek izpodbijane sodbe pomanjkljiv, ker ne vsebuje datuma prenehanja tožnikovega delovnega razmerja pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku sodbe izrecno navesti, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 17. 7. 2013, saj se je šele s tem dnem zaposlil pri novem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je napačno izračunalo, da povprečje treh tožnikovih plač pred odpovedjo znaša 7.804,31 EUR, saj v resnici znaša 7.497,05 EUR, zato je zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev, da je tožnik ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upravičen do odškodnine v višini sedmih bruto plač, je napačna, saj sodišče prve stopnje pri določitvi višine odškodnine ni uporabilo kriterijev, ki so se izoblikovali v pravni teoriji in sodni praksi. Ker je tožnik večino svoje delovne dobe opravil pri toženi stranki, so njegove zaposlitvene možnosti v drugih podjetjih slabe. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko je sicer res takoj sklenil pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vendar pa je kljub temu v mnogo slabšem položaju, kot če odpovedi ne bi bilo. Pri sedanjem delodajalcu prejema le 2.086,00 EUR bruto plače, kar je glede na njegove izkušnje občutno premalo. Tožnik je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir, razmere na trgu dela pa so slabe. Novi delodajalec posluje slabo, zato bo tožniku 17. 7. 2014 delovno razmerje pri njem prenehalo. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da je tožena stranka s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi želela tožnika postaviti v bistveno slabši položaj od tistega, ki ga je imel kot direktor tožene stranke oz. kot svetovalec poslovodstva. Dejstvo, da se je odpovedana pogodba o zaposlitvi izvajala le 2 meseca, bi moralo sodišče prve stopnje šteti tožniku v prid in ne v škodo, saj v tako kratkem času potreba po določenem delu ne more prenehati. Tožnik bi v primeru zakonite odpovedi prejel najmanj 64.974,43 EUR odpravnine, zato je nedopustno, da mu je sodišče prve stopnje ob nezakonitem ravnanju tožene stranke prisodilo nižji znesek odškodnine. Priglaša pritožbene stroške.

5. Tožena stranka se pritožuje zoper I. točko ter zoper odločitev o stroških postopka v IV. in V. točki izreka navedene sodbe. V pritožbi uveljavlja, da je obrazložitev sodbe v nasprotju z njenim izrekom oz. da so razlogi sodbe nerazumljivi in med seboj v nasprotju (bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je bil postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi izveden skladno z zakonskimi določbami, nato pa odločilo, da za izpodbijano odpoved ni bilo utemeljenega razloga. Utemeljen razlog je bil v obravnavanem primeru podan že s tem, da je bilo delovno mesto svetovalec poslovodstva pri toženi stranki ukinjeno in da je potreba po opravljanju dela na tem delovnem mestu prenehala. Napačna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala iz razloga, ker je že po menjavi vodstva sprejela odločitev, da z njim kot vodilnim delavcem ne bo več sodelovala. Te ugotovitve izvedeni dokazi ne potrjujejo. Če bi A.A. že po odstopu tožnika s funkcije direktorja sprejel odločitev, da s tožnikom ne bo več sodeloval, mu ne bi ponudil podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec poslovodstva. Zaradi organizacijskega razloga je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala trem delavcem, ne le tožniku. Sodišče prve stopnje je napačno povzelo izpoved A.A., saj je ta v resnici izpovedal, da je dejstvo, da tožnik med zaposlenimi ne uživa več zaupanja, upošteval le pri presoji, na katero novo oblikovano delovno mesto bo razporedil tožnika. Iz izpovedi A.A. tudi ne izhaja, da tožnik svojega dela kot svetovalec poslovodstva ni smel opravljati, temveč da so se z menjavo vodstva tožene stranke uvedla nova pravila glede parkiranja, službenih kartic in dostopa do podatkov. Priglaša pritožbene stroške.

6. Tožnik je podal odgovor na pritožbo tožene stranke, v katerem prereka njene pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da razlogi izpodbijane sodbe med seboj niso v nasprotju, saj je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko nezakonita tudi v primeru, če so nekatera od dejanj delodajalca v postopku odpovedi izvedena zakonito. Tožena stranka je zlorabila zakonske možnosti in novo sistemizacijo prilagodila predhodni odločitvi, da s tožnikom ne bo več sodelovala. Dejanski razlog za odpoved v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih ni bil podan, temveč je šlo za izigravanje instituta odpovedi z namenom diskriminacije tožnika. Da se je tožena stranka takoj po odstopu tožnika s funkcije direktorja odločila, da s tožnikom ne bo več sodelovala, potrjujejo izpovedi tožnika ter prič A.A. in B.B. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7. Pritožba tožene stranke je utemeljena v celoti, pritožba tožnika pa je delno utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavljata pritožbi, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

9. Pritožba tožene stranke kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka neutemeljeno uveljavlja protislovnost obrazložitve sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je bilo delovno mesto svetovalec poslovodstva, ki ga je zasedal tožnik, ukinjeno, da je tožena stranka imela pravno podlago za takšno ukinitev ter da je tožniku skladno z določbami ZDR ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, nato pa je zaključilo, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljenega razloga. Sodišče prve stopnje je namreč zavzelo stališče, da je bila odpoved tožniku posledica subjektivnega razloga in je bila odločitev o nepotrebnosti tožnikovega dela sprejeta pred novim aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, zaradi česar je zaključilo, da odpoved ni bila posledica objektivnega poslovnega razloga. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je taka odločitev sodišča prve stopnje (glede na stališča revizijskega sodišča v razveljavitvenem sklepu) sicer vsaj preuranjena in zato napačna, vendar jo je kljub temu mogoče preizkusiti. Zato ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je namreč podana le v primeru, če ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa če ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ali so razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Tudi materialnopravno zmotna odločitev ni nujno obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo po citirani 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Tudi obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožba uveljavlja s povsem istimi argumenti kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar niti zatrjevano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo niti domnevna nejasnost razlogov sodbe ne pomenita protispisnosti. Ker pritožbeno sodišče na to kršitev ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala tožena stranka v pritožbi določno navesti, glede katerih odločilnih dejstev naj bi bilo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, pa tega ni storila. Navedeni kršitvi pa pritožba uveljavlja le pavšalno, zato pritožbeni preizkus uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niti ni mogoč.

11. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo nepravilno in nepopolno, zato je sprejeta odločitev preuranjena.

12. V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka tožniku podala v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2008). Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko skladno z drugim odstavkom 88. člena ZDR delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, pri čemer je pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga, vprašanje ali je dokazan utemeljen odpovedni razlog, v prvi vrsti dejansko in šele nato pravno vprašanje. Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog utemeljen. Pri tem pritožbeno sodišče, podobno kot sodišče prve stopnje, poudarja, da sodišče ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR.

13. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik 11. 11. 2010 imenovan za direktorja tožene stranke, 17. 1. 2013 pa je s te funkcije odstopil. Dne 18. 1. 2013 je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalec poslovodstva. Tožena stranka je 18. 2. 2013 sprejela Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, s katerim je ukinila delovno mesto svetovalec poslovodstva, zato je tožniku 18. 3. 2013 odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 18. 1. 2013 iz poslovnih razlogov in mu istočasno ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto inženir investicijskega projekta. Tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi ni sprejel, zato mu je delovno razmerje pri toženi stranki po poteku 120-dnevnega odpovednega roka (tj. 17. 7. 2013) prenehalo. Iz sodbe sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da je tožena stranka na novo oblikovala delovni mesti svetovalec za tehniko in vzdrževanje in svetovalec za obratovanje, kamor je zaposlila C.C. in D.D., ki sta bila pred tem tako kot tožnik zaposlena na delovnem mestu svetovalec poslovodstva.

14. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu zatrjeval, da je bila ukinitev delovnega mesta svetovalec poslovodstva le navidezna, da je tožena stranka delovno mesto svetovalec poslovodstva ukinila le zaradi tega, ker ga je zasedal tožnik, delovno mesto inženir investicijskega projekta pa je oblikovala le zato, da bi ga degradirala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka imela pravno podlago za podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 18. 2. 2013. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je do reorganizacije dela pri toženi stranki res prišlo, pri čemer je bilo ukinjenih nekaj delovnih mest (med drugim tudi tožnikovo delovno mesto svetovalec poslovodstva, na katerem sta bila poleg njega zaposlena še dva delavca). Vendar pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bila odpoved kljub temu nezakonita, ker ni bila podana iz utemeljenega razloga organizacijske narave. Odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe temelji na ugotovitvi, da je bil dejanski razlog za odpoved v tem, da začasni direktor tožene stranke A.A. že od nastopa svoje funkcije 17. 1. 2013 dalje tožnika ni več videl v svoji vodstveni ekipi ter da se je že pred podajo obravnavane odpovedi odločil, da s tožnikom ne bo več sodeloval. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da v konkretnem primeru ni bil podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, temveč da je bila odpoved podana iz razloga, ker ga tožena stranka ni želela več v vodilni ekipi, saj je novi direktor ocenil, da tožnik nima sposobnosti, da bi še naprej opravljal delo svetovalca.

15. Pritožbeno sodišče je s sodbo, opr. št. Pdp 801/2014 z dne 21. 5. 2015 odločitev sodišča prve stopnje ocenilo kot materialnopravno zmotno, in zavzelo stališče, da ocena novega direktorja tožene stranke A.A., da tožnik na svojem delovnem mestu svetovalec poslovodstva ni bil uspešen, ne spremeni dejstva, da je tožena stranka izvedla reorganizacijo, ukinila delovno mesto svetovalca poslovodstva in oblikovala novo delovno mesto inženir investicijskega projekta, ki se po vsebini in nivoju uvrščenosti v organizacijsko strukturo tožene stranke razlikuje od ukinjenega delovnega mesta. Zavzelo je stališče, da je tudi v primeru, če bi bila ocena tožene stranke, da tožnik na svojem delovnem mestu ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, eden od motivov za spremembo organizacije dela, bistveno dejstvo, da je do reorganizacije dejansko prišlo in da ni samo navidezna. Vrhovno sodišče RS je v sklepu, opr. št. VIII Ips 251/2015 to stališče pritožbenega sodišča ocenilo kot materialnopravno zmotno, odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila pa kot preuranjeno. Poudarilo je, da pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga ne zadošča zgolj ugotovitev, da je bil akt v resnici sprejet in tožnikovo delovno mesto ukinjeno. Odgovoriti je potrebno še na bistveno vprašanje, do katerega pa se ni opredelilo niti pritožbeno sodišče v sodbi, s katero je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo tožnikov zahtevek, niti sodišče prve stopnje - ali je tožena stranka reorganizirala delo svetovalcev zaradi resničnih, objektivnih, poslovno utemeljenih potreb, ali le zato, da bi ustvarila navidezni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki bi prikrival nek drug razlog. Vrhovno sodišče RS je v navedenem sklepu poudarilo, da odpoved iz poslovnega razloga ne bi bila zakonita, če bi bilo neuspešno delo tožnika razlog za spremembo organizacije dela in sprejem akta o sistemizaciji oziroma če bi tožena stranka ta akt sprejela prav z namenom, da tožnika odslovi. Razlog v tem primeru namreč ne bi bila reorganizacija dela, temveč bi šlo za motiv osebne narave, kar bi pomenilo zlorabo instituta odpovedi iz poslovnega razloga, pri čemer bi bil poslovni razlog le navidezen. Po stališču Vrhovnega sodišča RS izpeljava formalnega postopka reorganizacije, katere vzrok niso objektivne poslovne potrebe, temveč izključitev osebe iz drugih, subjektivnih razlogov, predstavlja zlorabo zakonskega odpovednega razloga, ki ima za posledico nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz navedenega razveljavitvenega sklepa Vrhovnega sodišča RS nadalje izhaja, da mora sodišče pri presoji razloga za odpoved z vidika njegove utemeljenosti presojati pravi, resnični razlog za odpoved in ne morebiten navidezen razlog.

16. Tožnik je v tem postopku zatrjeval, da je tožena stranka z aktom o sistemizaciji ukinila njegovo delovno mesto le zato, da bi ustvarila navidezni poslovni razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa, da obstoječa sistemizacija ni omogočala optimalne organizacije delovnega procesa in da v praksi nikoli ni zaživela, ter da je želela organizirati delovni proces na bolj racionalen in stroškovno učinkovit način. Pritožbeno sodišče glede na citirano stališče Vrhovnega sodišča RS ugotavlja, da iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, zakaj je bila ukinitev delovnega mesta svetovalec poslovodstva potrebna, prav tako tudi ne, kako so se porazdelile posamezne naloge ukinjenega delovnega mesta svetovalec poslovodstva, ali sta novo oblikovani delovni mesti svetovalec za tehniko in vzdrževanje in svetovalec za obratovanje vsebovali enake naloge (kot je to zatrjeval tožnik) kot ukinjeno delovno mesto oziroma ali sta novi delovni mesti poleg nalog ukinjenega delovnega mesta svetovalec poslovodstva vsebovali še kakšne nove, druge naloge. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje tudi ni razvidno, kam v organizacijsko strukturo se v primerjavi z ukinjenim delovnim mestom po vsebini in nivoju uvrščata novi delovni mesti svetovalec za tehniko in vzdrževanje in svetovalec za obratovanje. Tako je ostalo neraziskano vprašanje, ali je bila organizacijska sprememba pri toženi stranki le navidezna, ali pa je šlo za utemeljenost reorganizacije in s tem za utemeljen poslovni razlog.

17. Glede na navedeno in skladno z napotki Vrhovnega sodišča RS v razveljavitvenem sklepu, opr. št. VIII Ips 251/2015 z dne 5. 4. 2016, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi tožnika in v celoti pritožbi tožene stranke ter razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je odpoved iz poslovnih razlogov s ponudbo nove, podana 18. 3. 2013, nezakonita in da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino namesto reintegracije v višini 54.630,17 EUR, ter odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo denarnega povračila do vtoževane višine (presežek znaša 29.369,83 EUR). Razveljavitev stroškovne odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

18. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče po določbi 355. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo v točkah I, II, IV in V ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem.

19. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje v luči vsega zgoraj navedenega ponovno oceniti vse izvedene dokaze ter dopolniti dokazni postopek, zlasti o tem, kakšne naloge sta vsebovali delovni mesti svetovalec tehnike in vzdrževanja in svetovalec obratovanja, kam v organizacijski strukturi sta bili uvrščeni, vse v primerjavi z ukinjenim delovnim mestom, ter presoditi, ali je do reorganizacije prišlo zaradi resničnih, objektivnih, poslovno utemeljenih potreb, ali zgolj zato, da bi se ustvarilo navidezen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o tožbenem zahtevku, upoštevajoč stališča VS RS v razveljavitvenem sklepu, pa tudi stališča VS RS, zavzeta v podobnih primerih (npr. v zadevah, opr. št. VIII Ips 173/2014 (Pdp 278/2014), VIII Ips 222/2015 (Pdp 457/2014) in VIII Ips 184/2014 (Pdp 151/2014)), zlasti pa novejšo sodno prakso VS RS (npr. v sodbi, opr. št. VIII Ips 109/2016 v zvezi s sodbo VDSS, opr. št. Pdp 780/2015).

20. Odločitev o pritožbenih in revizijskih stroških se na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia