Jedro

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi, ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obd. J. H. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obd. J. H. za krivega storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari iz prvega odstavka 224. člena Kazenskega zakonika (KZ) in mu po 50. členu KZ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo denarno kazen 80 dnevnih zneskov, to je 127.200,00 SIT, ki pa ne bo izvršena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Če bo sodišče pogojno obsodbo preklicalo, bo obdolženi denarno kazen dolžan plačati v roku dveh mesecev, če pa se ta ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka dva začeta dnevna zneska denarne kazni, to je 3.180,00 SIT, določilo en dan zapora. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovanko z njenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Na podlagi določila prvega odstavka 95. člena ZKP je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka, in sicer povprečnino v znesku 34.000,00 SIT, ki jo je obdolženec dolžan plačati v dveh mesečnih obrokih po 17.000,00 SIT.

Proti tej sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pregled zadeve je pokazal naslednje: Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženca je pritožbeno sodišče napadeno sodbo najprej preizkusilo po uradni dolžnosti, in sicer v skladu z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi (l. št. 33), ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT, in ker izrek sodbe tudi nasprotuje razlogom sodbe, ko se zatrjuje, da "ker sta oba oškodovanca pred pričetkom glavne obravnave izjavila, da pri predlogu za pregon ne vztrajata oziroma, da ga umikata, je okrožna državna tožilka dne 24.6.1999 umaknila zgoraj navedeni obtožni predlog, zaradi česar je sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 293. člena ZKP ter kazenski postopek ustaviti" (drugi odstavek na četrti strani sodbe) in "v posledici takšne odločitve po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun" (tretji odstavek na četrti strani sodbe). Iz podatkov kazenskega spisa namreč ne izhaja, da bi oškodovanka izjavila, da pri predlogu za pregon ne vztraja več, ampak ravno nasprotno (l. št. 13).

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ima vselej za posledico razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti, izvedlo vse potrebne dokaze in v zadevi ponovno odločilo. Pri tem pa bo kritično presodilo tudi pritožbena izvajanja obdolženčevega zagovornika, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na naravo ugotovljenih nepravilnosti v napadeni sodbi ni moglo ukvarjati.