Jedro

Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi prerekala dospelost računov, z navedbo konkretnih datumov in v dokaz predlagala zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank. Zgolj to, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe), še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov oz. podaljšanje roka plačila, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat zanikati istih navedb, če je to predhodno že storila. Ker je sodišče izdalo sodbo brez opravljenega naroka za glavno obravnavo in posledično ni izvedlo predlaganih dokazov tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 13.320,96 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov pravdnega postopka tožeče stranke (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, ker je sodišče sledilo trditvam tožeče stranke v dopolnitvi tožbe in ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Spor se je nanašal na plačilo računov, ki se nanašajo na sodelovanje pri izvajanju oglaševanja na drogovih javne razsvetljave Občine po Pogodbi o sodelovanju pri izvajanju oglaševanja na drogovih javne razsvetljave Občine z dne 12. 6. 2012. 6. Tožena stranka ni ugovarjala obstoju pogodbenega razmerja niti višini zahtevka, ampak le dospelosti, ki bi naj bila odložena na podlagi dogovora med zakonitima zastopnikoma obeh strank. To je navedla v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (l. št. 9-10), kjer je navajala tudi datume dospelosti računov glede na zatrjevano podaljšanje plačilnih rokov. V dokaz je predlagala zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe pojasnila zahtevek po posameznih računih, pravno podlago in poslovni odnos, Prerekala je navedbe tožene stranke o obstoju kakršnegakoli dogovora o odloženem plačilu. Dopolnitev tožbe je bila toženi stranki poslana v odgovor s pozivom, da nanjo odgovori, navede pravno relevantna dejstva, s katerimi izpodbija navedbe nasprotne stranke, predloži dokaze in konkretizira morebitne dokazne predloge po zaslišanju prič. Tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila.

7. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita bistveno kršitev določb postopka. V obravnavanem primeru je sodišče odločilo brez naroka za glavno obravnavo, ker je dejansko stanje štelo za nesporno. V gospodarskih sporih 488. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP določa možnost izjeme od načelne obveznosti izvedbe naroka za glavno obravnavo. Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.

8. Navedeni pogoji v obravnavnem primeru niso bili izpolnjeni. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi prerekala dospelost računov, z navedbo konkretnih datumov, in v dokaz predlagala zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank. Po presoji pritožbenega sodišča je s tem dovolj konkretno prerekala zapadlost računov. Zgolj to, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe), še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov oziroma podaljšanje roka plačila, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki namreč ni potrebno večkrat zanikati istih navedb, če je to predhodno že storila.1 Ker je sodišče izdalo sodbo brez opravljenega naroka za glavno obravnavo in posledično ni izvedlo predlaganih dokazov tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je toženo stranko prikrajšalo za pravico do izjave pred sodiščem. Sodbo je bilo zaradi tega potrebno razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v katerem bo sodišče moralo izvesti narok za glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze (354. člen ZPP).

9. Višje sodišče ocenjuje, da samo ne more odpraviti navedenih pomanjkljivosti sodbe sodišča prve stopnje, saj narok za glavno obravnavo še sploh ni bil izveden in bi v nasprotnem primeru prišlo do prikrajšanja pravice strank do dvostopenjskega sojenja. V obravnavnem primeru pa tudi ni mogoče govoriti o kršenju pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

1. Zoper sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Gl. npr. Sklep VSC Cpg 24/2017 in Sklep VSL I Cpg 1767/2015.