Jedro

Za točkovanje po kriteriju zdravstvenih razmer ne zadostuje predložitev ustreznega zdravniškega potrdila, temveč je treba hkrati (kumulativno) izkazati slabe stanovanjske razmere, ki so vzrok za obolenje. Tožnik zato ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na predložena zdravniška potrdila, temveč je bil dolžan izkazati tudi slabe stanovanjske razmere, ki so vzrok za obolenje

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnik dosegel 530 točk in da se uvršča na 348. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, za katere prosilci glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1 (1. točka izreka). Ugotovila je še, da bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 560 točk (2. točka izreka) in da v postopku niso nastali stroški (3. točka izreka).

2.Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi med drugim navaja, da se po spornem kriteriju 7.2. kronična bolezen točkuje v primeru, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je z zdravniškim potrdilom izkazana kronična bolezen zgornjih dihal ali astma in če je izkazana prisotnost vlage, pri čemer je mogoče upoštevati le vlago, ki je posledica konstrukcije stanovanja, ne pa njegove uporabe. Navaja še, da je zapisnik, ki ga je v postopku na prvi stopnji predložil tožnik, napačno sestavljen, saj se stanovanje nahaja v prvem nadstropju, odbitne točke, ki jih je priznala tožnikova izvedenka, pa je mogoče priznati le v primeru pritličnega ali kletnega stanovanja. Pojasnjuje še, da je komisija prvostopenjskega organa ugotovila, da je večstanovanjska stavba vzdrževana in da ima primerno izolacijo, vendar samo stanovanje ni vzdrževano. Strinja se s prvostopenjskim organom, da zato vlaga, prisotna v tožnikovem stanovanju, ni gradbeno pogojena, temveč je posledica načina njegove uporabe.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik se z odločitvijo ne strinja, zato zoper njo vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je vlogi na razpisu priložil vso potrebno dokumentacijo, vključno z zdravstveno dokumentacijo in poročilom izvedenke in pooblaščene ocenjevalke, iz katerega je razviden odbitek zaradi vlage. Dodaja, da mu je toženkina komisija zgolj svetovala, kako naj sanira vlago. Smiselno uveljavlja, da izpodbijani akt ne vsebuje razlogov o tem, v čem naj bi bila raba stanovanja neprimerna in neskladna z zakonom, najemno pogodbo in hišnim redom ter načelom skrbne rabe stanovanja. Toženko poziva, naj izkaže, katera izmed članic komisije ima ustrezna potrdila o usposobljenosti za točkovanje stanovanj. Prav tako smiselno uveljavlja, naj se priznajo zdravniška potrdila. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da mu prizna 650 točk ter ga uvrsti na ustrezno mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja A1. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje. V bistvenem vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe.

Dokazni postopek

5.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v sodnem spisu in upravnem spisu zadeve.

K I. točki izreka

6.Tožba ni utemeljena.

7.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožnikovi vlogi na 19. Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, s katero je toženka tožnikovo vlogo v okviru liste A1 ocenila s 530 točkami. To pa glede na pogoje razpisa ne zadostuje za dodelitev stanovanja, saj bi tožnik za to moral doseči najmanj 560 točk.

8.Med strankama je sporna ocena tožnikove vloge po postavki 7.2. "zdravstvene razmere", in sicer, ali je tožnik izkazal, da gre za obolenje, ki je posledica slabih stanovanjskih razmer.

9.Slabše socialno zdravstvene razmere so eden izmed kriterijev, ki so relevantni na podlagi določbe prvega odstavka 8. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik).

Drugi odstavek tega člena določa, da so kriteriji in točkovno vrednotenje kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem, določeni v obrazcu.

10.Obrazec, ki je priloga Pravilnika, je v času obravnavanega razpisa in ob izdaji izpodbijane odločbe pri kriteriju zdravstvenih razmer pod točko 7. 2. določal, da se trajna obolenja dokazujejo z izvidom osebnega zdravnika s 60 točkami. V pojasnilih za uporabo pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, ki so v isti prilogi Pravilnika, pa je pri navedenem kriteriju določal, da določilo velja v primerih, ko gre za obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, na katera slabe stanovanjske razmere neposredno vplivajo. Določal je še, da se zdravstvene razmere, opredeljene v točki 7.2. točkujejo v primeru, če prosilec izpolnjuje naslednja pogoja: - da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, in - da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage, ali če to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu.

11.Iz povzetih določb izhaja, da za točkovanje po spornem kriteriju ne zadostuje predložitev ustreznega zdravniškega potrdila, temveč je treba hkrati (kumulativno) izkazati slabe stanovanjske razmere, ki so vzrok za obolenje. Tožnik zato ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na predložena zdravniška potrdila, temveč je bil dolžan izkazati tudi slabe stanovanjske razmere, ki so vzrok za obolenje.

12.Sodišče se strinja s toženko, da so v tem pogledu relevantne le slabe stanovanjske razmere, ki so posledica konstrukcije stanovanja, ne pa njegove (nepravilne) uporabe.

Slabe stanovanjske razmere, ki so posledica uporabe stanovanja, so namreč v uporabnikovi sferi ter jih ta zato lahko z ustreznim ukrepanjem odpravi in prepreči.

13.Prav tako se sodišče strinja s toženko, da ni mogla upoštevati zapisnika o točkovanju, ki ga je predložil tožnik, saj ta zapisnik ni pravilno izpolnjen. Iz njega očitno izhaja, da se po tem obrazcu točkuje le vidna vlaga, ki je posledica neizoliranosti kletnega ali pritličnega stanovanja. Tožnik ne prereka toženkine ugotovitve, da se njegovo stanovanje nahaja v prvem nadstropju, da torej ni ne kletno ne pritlično. Na podlagi navedenega zapisnika o točkovanju, ki ga je predložil tožnik, zato ni mogoče ugotoviti, ali je izvedenka ugotovila vlago, ki je posledica konstrukcije stanovanja.

14.Toženkina ocena se opira na mnenje njene komisije, ki je pri tožniku opravila ogled, na podlagi katerega je ugotovila, da je stanovanje v prvem nadstropju večstanovanjske stavbe, ki je vzdrževana in ima primerno izolacijo. Ugotovila je sicer, da je v kuhinji, dnevni sobi in sobi vidna manjša plesen v vogalih prostorov (stik na stropu in tal) in manjša plesen v vogalu stropa kopalnice. Pojasnila pa je, da je objekt toplotno izoliran, da so okna lesena z dvojno zasteklitvijo, da ventilator v kopalnici ne dela ter da samo stanovanje že dolgo ni bilo prepleskano in da so stene umazane.

15.Tožnik ne prereka dejstev, ki jih je ugotovila toženka, to je, da je večstanovanjska stavba vzdrževana in da ima primerno izolacijo, to je, da je objekt toplotno izoliran in da so okna lesena z dvojno zasteklitvijo. Ne prereka niti ugotovitve, da je ventilator v kopalnici pokvarjen in da stanovanje že dalj časa ni bilo prepleskano (umazane stene). Iz teh dejstev pa tudi po presoji sodišča izhaja, da ugotovljena vlaga ni posledica konstrukcije stanovanja, temveč njegove rabe oziroma nevzdrževanja.

16.Po povedanem očitno tudi ni utemeljen tožbeni očitek, da izpodbijana odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih. Res je sicer, da je izpodbijana prvostopenjska odločba v tem pogledu pomanjkljiva, vendar pa je to pomanjkljivost odpravil drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi na podlagi pooblastila iz 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Iz že pojasnjenega namreč izhaja, da je drugostopenjski organ navedel razloge, ki so sodišču omogočili preizkus pravno odločilne ugotovitve, da ugotovljena vlaga ni posledica konstrukcije stanovanja.

17.Na drugačno odločitev o tožbi ne vplivajo niti trditve o sestavi komisije, ki je opravila ogled stanovanja. Tožnik je to trditev v nasprotju z določbami tretjega odstavka 20. člena in 52. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič podal šele v tožbi. V upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, niti kasneje v pritožbi namreč ni izrazil dvoma v pravilnost sestave komisije. Ne glede na to, sodišče dodaja, da je bila komisija sestavljena na podlagi sklepa z dne 17. 2. 2022, na katerega se sklicuje že toženka, in sicer upoštevaje določbe 20. in 22. člena Pravilnika. Toženka pa je s potrdilom z dne 14. 12. 2015 (B10) tudi izkazala, da ime članica komisije A. A. kot univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture ustrezno znanje s področja gradbeništva in da je strokovno usposobljena za točkovanje stanovanj.

18.Glede na navedeno razlogi, ki jih v tožbi uveljavlja tožnik, niso utemeljeni. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K II. točki izreka

19.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Ta pravilnik je sprejet na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).

2Takšno stališče je sodišče sprejelo že v sodbah I U 262/2012 in I U 184/2012.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) - člen 8, 8/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.