Jedro

Samo pod pogojem, da se stečajni postopek izvede, imajo upniki možnost, da dobijo v stečajnem postopku poplačane terjatve od uprave ali družbenikov dolžnika. V konkretnem primeru namreč ni bil izveden postopek izbrisa dolžnika iz sodnega registra in so s tem upniki izgubili možnost, da uveljavljajo terjatve od družbenikov. Zato obstoji procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožnik Ž d.o.o. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom začelo in zaključilo stečajni postopek. Sklenilo je še, da se morebitno premoženje stečajnega dolžnika uporabi za poravnavo stroškov stečajnega postopka in odredilo objavo sklepa v Uradnem listu RS, s pravnim poukom, da se upniki zoper sklep lahko pritožijo v 15. dneh od objave.

Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 56/2003 z dne 13.6.2003. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila dva upnika. Upnik S d.o.o., Kranj je v laični pritožbi navedel, da izdanemu sklepu o zaključku stečajnega postopka nasprotuje, ker mu dolžnik ni plačal računov v skupni višini 81.215,80 SIT, od katerih sta dva zapadla že v letu 2000, eden pa v letu 2001. Upnik Ž d.o.o. je v pritožbi navedel, da izpodbija sklep o zaključku stečajnega postopka iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da nadaljuje začeti stečajni postopek in imenuje stečajnega upravitelja.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožnika izpodbijata tisti del sklepa, v katerem je stečajni senat odločil o zaključku stečajnega postopka.Zato pritožbeno sodišče pogojev za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka ni preizkušalo.

Stečajni senat je izdal sklep o takojšnjem zaključku stečajnega postopka na podlagi prvega odstavka 99. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 37/93, 39/97 in 52/99, v nadaljevanju ZPPSL). Na podlagi izvida izvedenca, da je dolžnik lastnik hladilnih vgrajenih vitrin, vrednih po oceni izvedenca 120.000,00 SIT, je stečajni senat ocenil, da bi stroški, povezani z vnovčevanjem te stečajne mase in ostali nujni stroški pri izvedbi stečajnega postopka, presegli ocenjeno vrednost stečajne mase, zaradi česar upniki sploh ne bi bili poplačani iz stečajne mase. Zato je menilo, da ni podana procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka.

Upniki, ki se pritožijo zoper sklep o takojšnjem zaključku stečajnega postopka, lahko v pritožbi zatrjujejo nova dejstva, s katerimi izpodbijajo odločitev o zaključku stečajnega postopka. Iz dejstev mora izhajati, da je podan pravni interes za vodenje stečajnega postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik Ž d.o.o. zatrjuje pravnorelevantna dejstva glede interesa za vodenje stečajnega postopka, glede katerih se sodišče prve stopnje še ni opredelilo. Tako v pritožbi zatrjuje, da uprava in družbeniki dolžnika niso pravočasno podvzeli ukrepov, določenih v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, zaradi česar naj bi bila podana odškodninska odgovornost uprave in družbenikov po 20. členu navedenega zakona. Nadalje navaja, da ima interes, da se v stečajnem postopku preizkusi njegova terjatev in da kot upnik ugotovljene terjatve v višini 313.756,10 SIT s p.p., vloži tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih dejanj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, saj naj bi mu bilo znano da je stečajni dolžnik posameznim upnikom v letu 2002 prednostno poplačeval terjatve.

Po oceni pritožbenega sodišča so trditve upnika Ž d.o.o., da naj bi dolžnik v letu 2002 prednostno poplačeval upnike splošne in premalo konkretizirane, da bi se o njih pritožbeno sodišče lahko opredelilo. Pogoj za uspešno zatrjevanje razlogov za izvedbo stečajnega postopka je namreč tudi zatrjevanje obsega povečanja stečajne mase, ki bi se v stečajnem postopku z uspešnim izpodbijanjem dejanj stečajnega dolžnika, ki jih je storil eno leto pred začetkom stečajnega postopka, lahko izoblikovala. Zato bi moral upnik tudi zatrjevati, glede katerih upnikov ima informacijo, da jih je dolžnik priviligirano poplačal in v kakšnem obsegu, česar pa upnik v pritožbi ni navedel. Pritožba upnika S d.o.o. pa niti nima razlogov, ki bi jih bilo mogoče pred sodiščem druge stopnje obravnavati v zvezi z izpodbijanim sklepom.

Utemeljena pa je trditev upnika Ž d.o.o., da bi se v primeru, če bi stečajni upravitelj vložil tožbo z zahtevkom na plačilo odškodnine po 19. oziroma 20. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS št. 54/99 z dne 8.7.1999, v nadaljevanju ZFPPod) in v primeru, da s tožbo uspe, oblikovala stečajna masa za poplačilo upnikov, katerih terjatve bi bile ugotovljene v stečajnem postopku. Procesno legitimacijo za vložitev odškodninskih zahtevkov ima namreč po določilu 22. člena ZFPPod stečajni upravitelj, na račun upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. Na navedeni zakonski podlagi pa je potrebno upnikom priznati interes, da se v stečajnem postopku določi stečajni upravitelj in opravi preizkus prijavljenih terjatev, s tem pa tudi izvede stečajni postopek. Samo pod pogojem, da se stečajni postopek izvede imajo namreč upniki možnost, da dobijo v stečajnem postopku poplačane terjatve od uprave ali družbenikov dolžnika. V konkretnem primeru namreč ni bil izveden registrski postopek izbrisa dolžnika iz sodnega registra v skladu z določilom 2. točke 25. člena ZFPPod (v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-35/00-77 z dne 9.10.2002) in so s tem upniki izgubili možnost, da uveljavljajo terjatve od družbenikov. Zato po mnenju pritožbenega sodišča obstoji procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka. Stečajni senat pa bo lahko od upnikov, ki bodo prijavili terjatve, zahteval predujem za kritje stroškov izvedbe postopka (primerjaj z določilom drugega odstavka 100. člena ZPPSL) oziroma bo lahko za kritje začetnih stroškov postopka porabil del premoženja, ki naj bi bil vnovčljiv in vreden po oceni izvedenca 120.000,00 SIT.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo (utemeljena pritožba enega upnika učinkuje tudi na ostale upnike stečajnega dolžnika, ker po naravi pravnih razmerij ni možna v isti zadevi različna odločitev o izvedbi oziroma zaključku stečajnega postopka) in izpodbijani sklep o zaključku stečajnega postopka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Ker je sodišče prve stopnje izdalo enoten sklep o začetku in zaključku stečajnega postopka, je pritožbeno sodišče razveljavilo celoten sklep in zadevo vrnilo v nov postopek. To je bilo potrebno storiti tudi iz razloga, ker bi le z delno razveljavitvijo sklepa vzpostavili nepopoln sklep o začetku stečajnega postopka (ni imenovan stečajni upravitelj).

Upniku se iz stečajne mase povrnejo le tisti stroški, ki jih določa ZPPSL (primerjaj določilo drugega odstavka 100. člena ZPPSL in 145. člen ZPPSL). Zato smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna (15. člen ZPPSL). Ker pritožnik Ž d.o.o. uveljavlja stroške, ki jih po določilih ZPPSL ni mogoče povrniti iz stečajne mase, je pritožbeno sodišče o priglašenih stroških odločilo, da jih je dolžan nositi sam.