Jedro

Že po gramatikalni razlagi določbe, ki govori o izvedbi naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, pa tudi glede na dikcijo te določbe upniku ob pravočasnem predlogu za razpis naroka ni mogoče naložiti nobenega dodatnega trditvenega ali dokaznega bremena o premoženju dolžnika, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Tako postopanje je v nasprotju tudi z namenom postopka po 31. členu ZIZ, katerega cilj je ugotoviti, ali dolžnik ima kakšno premoženje, s katerim upnik ni seznanjen, je pa na to premoženje mogoče poseči za realizacijo upnikove terjatve (breme dokazovanja obstoja predmetov, na katere se lahko opravi izvršba, je ob tem preneseno z upnika na dolžnika).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upničin predlog za razpis naroka.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je v stiku z dolžnikom in ve, da dela, saj se ukvarja s prodajo preko interneta. Ima prihodke, plačilo pa je nakazano na račun dolžnika v tujini. Ni brez denarja in brez prihodkov, saj je upnici znano, da si marsikaj privošči in razpolaga z denarjem, vendar pa upnica nima nikakršnih podatkov, kdo je dolžnikov delodajalec oziroma za koga dolžnik opravlja internetno prodajo in kje ima odprt račun. Dolžnik je sicer res podal pavšalne navedbe glede premoženja, vendar se ni izjasnil glede vsega, še manj pa po resnici, zato je upnica predlagala narok, saj drugega sredstva in možnosti nima. Upnico žalosti, da sodišče v primeru preživnine za mladoletnega otroka ne ščiti slednjega, temveč dela vse v smislu, da se spis zaključi, oziroma dela vse v korist dolžnika. Upnica nima druge možnosti, da pride do podatkov o premoženju dolžnika, kot da sodišče dolžnika na naroku pod pretnjo kazni za krivo pričanje o tem povpraša. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžniku je bilo v predmetni zadevi skladno s prvim odstavkom 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) z odredbo z dne 15. 12. 2015 naloženo, da v roku 15 dni sodišču predloži seznam premoženja (r. št. 80 v spisu). Dolžnik je 21. 3. 2016 sodišču predložil izpolnjen obrazec (r. št. 84 v spisu), ki ga je sodišče z dopisom z dne 21. 3. 2016 (r. št. 86 v spisu) poslalo upnici v vednost in morebitno izjasnitev. Upnica je po pooblaščencu z vlogo z dne 5. 4. 2016 (r. št. 88 v spisu) sodišču sporočila, da navedbe dolžnika v izjavi ne držijo, saj ni res, da je brez prihodkov in brez računa, zato predlaga razpis naroka, na katerem naj se razčisti dejansko stanje in ugotovi dolžnikovo dejansko premoženje.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnice za razpis naroka zavrnilo z obrazložitvijo, da ob dejstvu, da je dolžnik že podal pisne podatke o svojem premoženju, pavšalne navedbe o neresničnosti dolžnikovih trditev za izvedbo naroka ne zadoščajo, temveč bi morala upnica podati konkretne razloge o tem, katere dohodke ima dolžnik ter kje naj bi imel račune, in tudi konkretne razloge, zaradi katerih trdi, da dolžnik ima premoženje.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je taka odločitev napačna. Šesti odstavek 31. člena ZIZ določa, da upnik lahko v 15 dneh od vročitve dolžnikovega seznama premoženja sodišču predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, sodišče pa razpiše narok tudi, če dolžnik v roku seznama premoženja ne predloži. Že po gramatikalni razlagi navedene določbe, ki govori o izvedbi naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, pa tudi glede na dikcijo te določbe upniku ob pravočasnem predlogu za razpis naroka ni mogoče naložiti nobenega dodatnega trditvenega ali dokaznega bremena o premoženju dolžnika, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Tako postopanje je v nasprotju tudi z namenom postopka po 31. členu ZIZ, katerega cilj je ugotoviti, ali dolžnik ima kakšno premoženje, s katerim upnik ni seznanjen, je pa na to premoženje mogoče poseči za realizacijo upnikove terjatve (breme dokazovanja obstoja predmetov, na katere se lahko opravi izvršba, je ob tem preneseno z upnika na dolžnika; prim. Marko Zupanc, Seznam dolžnikovega premoženja, Pravna praksa, 2007, št. 27, str. 6-8).

7. Glede na navedeno je višje sodišče upničini utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo skladno s šestim odstavkom 31. člena ZIZ razpisati s strani upnice pravočasno predlagan narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.