Jedro

ZAPPNI ne opravlja samo davčnega nadzora, ampak tudi drugo v skladu z zakonom. Zato je pri izvrševanju nalogov stečajnega upravitelja za plačilo upravičena zahtevati soglasje predsednika senata.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Pritožbo zoper odločbo, s katero je prvostopni organ zavrnil izvršitev 6 nalogov tožeče stranke za plačila po pogodbah o delu, nanašajoča se na mesec september 1994, je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno.

V tožbi, s katero izpodbija omenjeno odločbo, navaja tožeča stranka, da je imel prvostopni organ vso dokumentacijo za ugotovitev pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in vplačevanja davkov in prispevkov. Zahtevati soglasja predsednika stečajnega senata za sklenitev pogodb o delu pa ni bil upravičen. To je namreč že preverjanje zakonitosti sklepanja pogodb o delu, za to pa tožena stranka ni pristojna. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba ni utemeljena.

Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Agencija) opravlja poleg davčnega nadziranja (2. al. 1. odst. 4. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje - Ur. list RS štev. 48/94 in 58/95 ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča - Ur. list RS štev. 18/95 in 73/95; v nadaljevanju: ZAPPNI), ki ga ureja 40. do 45. člen ZAPPNI, tudi drugo nadziranje v skladu z zakonom (5. al. 1. odst. 4. člena ZAPPNI). To pa je tudi nadziranje, kakršnega je tožena stranka opravila v konkretnem primeru. Za to je imela podlago v 1. odst. 8. člena ZAPPNI. Po tem spada namreč v plačilni promet tudi kontrola pravilnosti in izvrševanje nalogov za plačila na splošno. Naziranje tožeče stranke, da naj bi tožena stranka lahko nadzirala samo pravilnost in zakonitost obračunavanja in vplačevanja davkov in prispevkov, je torej zmotno. V zvezi z izvršitvijo nalogov za plačilo je bila Agencija, glede na 4. odst. 18. člena ZAPPNI, upravičena zahtevati predložitev soglasja predsednika stečajnega senata iz 1. odst. 107. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93), in potem, ko ji ga tožeča stranka ni predložila, izvršitev plačilnih nalogov zavrniti. Zahteva za predložitev omenjenega soglasja ni kontroliranje zakonitosti sklenjenih pogodb o delu ampak dejanje, ki spada v okvir kontrole pravilnosti in zakonitosti plačilnega prometa. Če so za to izpolnjene vse predpostavke, lahko izreče Agencija ukrep, kakršnega je izrekla v obravnavanem primeru, pri kontroli vsakega plačilnega prometa, ne glede na to, kdo je njegov udeleženec, razen če bi zakon določal drugače. Zakon pa za pravne osebe v stečaju, ki jih zastopa stečajni upravitelj, ne določa drugače. Glede na zgoraj navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. odst. 42. člena ZUS).