Jedro

Relevanten je izvedenčev zaključek oziroma mnenje, da pri obdolžencu obstaja nevarnost, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja, v kolikor bo še naprej užival alkoholne pijače. Ta verjetnost pa je, daglede na dosedanji potek obdolženčevega zdravljenja odvisnosti od alkohola, tudi po sodbi pritožbenega sodišča velika in ob tem, ko tudi pritožba ne trdi, da bi obdolženec že naredil kakšen korak v smeri odvajanja od alkohola, s čemer bi minimaliziral možnost ponovnega kriminalnega recidiva, seveda ne mora biti dvoma v pravilnost in sprejemljivost zaključka sodišča prve stopnje o obdolženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti, ki jo je tudi po sodbi pritožbenega sodišča moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega G. podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in sicer za dva meseca, to je do vključno 22. 4. 2021 do 19.00 ure.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil zagovornik. Meni, da ne obstajajo pogoji za podaljšanje pripora. Predlaga razveljavitev sklepa, oziroma njegovo spremembo tako, da se pripor ne podaljša temveč odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da so podani vsi pogoji za podaljšanje pripora, da gre torej za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za njegovo izrazito ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Ob tem, ko se pritožba ne dotika zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, tudi pritožbeno sodišče, tako kot že sodišče prve stopnje, ugotavlja, da je ta temeljni pogoj za odreditev oziroma podaljšanje pripora v zadostni meri izkazan. Gotovo pa takšnega zaključka ne more spodnesti pritožbena navedba, ki ostaja na povsem načelni ravni, ko se pritožnik sprašuje, koliko se je obdolženec v stanju, v kakršnem se je nahajal, zavedal svojega početja. Tako pavšalna pritožbena navedba ne more privesti do drugačnega zaključka o utemeljenem sumu, še zlasti pa ne tudi glede na ugotovitve izvedenca psihiatrične stroke, ki so zapisane v točki 3 odgovorov na vprašanja sodišča izvedenca psihiatrične stroke dr. M. K. (l. št. 181), ko je izvedenec pojasnil, da je bil obdolženec sposoben razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost imeti jih v oblasti pa je bila zmanjšana, v kolikor je bil vinjen, da pa sicer pri obdolžencu ne ugotavlja in v zdravstveni dokumentaciji ni podatka, da bi se pri obdolžencu pojavila duševna motnja, zaradi katere ne bi bil prišteven.

6. Poleg objektivnih okoliščin, ki so relevantne za presojo ponovitvene nevarnosti, ki so povzete v pritožbeno izpodbijani sklep in pritožbeno niso problematizirane in poleg številnih subjektivnih okoliščin, razvidnih iz pritožbeno izpodbijanega sklepa in ki pritožbeno tudi niso problematizirane, je sodišče prve stopnje na obdolženčevo ponovitveno nevarnost sklepalo tudi glede na obdolženčeve evidentne težave z alkoholom, rekoč, da je od njega odvisen in da potrebuje zdravljenje. Sodišče prve stopnje ugotavlja še, da obdolženec zagotavlja, da bo šel na zdravljenje takoj, ko bo zunaj, vendar pa sodišče nadalje ugotavlja še, da sam v tej smeri do sedaj ni naredil še ničesar. Te ugotovitve sodišča prve stopnje tudi pritožnik ne more spodnesti, ko tudi pritožba ostaja zgolj na nivoju obljub, rekoč, da se ob obdolženec takoj, ko bo možnost, vključil v program odvajanja od alkohola in da bo prenehal s pitjem alkohola in da je sedaj že od pridržanja dalje brez alkohola ter da je obdolženec spoznal, da ga je njegova zasvojenost z alkoholom privedla do kraja in da ni prav, kar je počenjal in da v treznem stanju tega ne bi počel. Ob tako pavšalnih navedbah, pritožba torej ne more računati na uspeh pri negiranju obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, to pa še posebej, če se izpostavi še ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke o odvisnosti od alkohola, ki je kronična duševna motnja in ki, ko se enkrat razvije, traja vse življenje, da obdolženec do zdravljenja sam ni zmogel vzpostaviti trajnejše abstinence in da je bila verjetno v vseh spornih dogodkih prisotna vinjenost, ki je pogojevala obdolženčevo nasilno ravnanje. Relevanten je izvedenčev zaključek oziroma mnenje, da pri obdolžencu obstaja nevarnost, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja, v kolikor bo še naprej užival alkoholne pijače. Ta verjetnost pa je, glede na dosedanji potek obdolženčevega zdravljenja odvisnosti od alkohola, tudi po sodbi pritožbenega sodišča velika in ob tem, ko tudi pritožba ne trdi, da bi obdolženec že naredil kakšen korak v smeri odvajanja od alkohola, s čemer bi minimaliziral možnost ponovnega kriminalnega recidiva, seveda ne more biti dvoma v pravilnost in sprejemljivost zaključka sodišča prve stopnje o obdolženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti, ki jo je tudi po sodbi pritožbenega sodišča moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom. Izkazalo se namreč je, da milejši ukrep, ki je bil zoper obdolženca odrejen, kar pritožbeno ni sporno, ni bil uspešen. Nobenega dvoma pa tudi ne more biti v sorazmernost uporabljenega osebnega omejevalnega ukrepa.

7. Glede na navedeno, ko pritožbene navedbe niso utemeljene in ko tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačil stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.