Jedro

Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka na 1. stopnji, ki je vlagatelj revizije ni uveljavljal (neuspešno) v pritožbi, ni revizijski razlog.

Če pritožbeno sodišče ne odgovori na tiste pritožbene navedbe, ki niso odločilnega pomena, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je sodišče prve stopnje za 1.344.777,34 SIT z zamudnimi obrestmi vzdržalo sklep o izvršbi v veljavi, za 1.198.423,46 SIT z zamudnimi obrestmi ga je pa razveljavilo in postopek zaradi umika tožbe za 136.152,93 SIT ustavilo, tožbeni zahtevek na plačilo 1.062.270,53 SIT z zamudnimi obrestmi pa zavrnilo.

Na pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o zamudnih obrestih od zneska, prisojenega tožeči stranki, spremenilo in določilo daljši čas njihovega teka, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo 1.026.270,53 SIT z zamudnimi obrestmi.

Sodbo pritožbenega sodišča v zavrnilnem delu izpodbija tožeča stranka z revizijo. V njej navaja, da uveljavlja vse revizijske razloge ter revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje v zavrnilnem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka očita sodiščema prve in druge stopnje, da sta za ugotovitev dejanskega stanja v nasprotju z 8. členom ZPP uporabili dokazno pravilo. Uporaba dokaznega pravila naj bi se izrazila v njunem stališču, da se lahko uspešno dokazuje nastanek denarne terjatve pri prodaji trgovskega blaga samo z dobavnico o prevzemu blaga, ki jo je podpisal kupec.

Očitana kršitev določb pravdnega postopka je kršitev iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta pa ni revizijski razlog, če je do nje prišlo v postopku pred sodiščem prve stopnje (glej prvi odstavek 385. člena ZPP). Zato je tožeča stranka tudi pod predpostavko, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje do nje res prišlo, v reviziji ne more uveljavljati.

Do omenjene kršitve določb pravdnega postopka pa tudi ni prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje. To sodišče namreč sodbe sodišča prve stopnje glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP ne preizkuša po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP), tožeča stranka pa je v pritožbi ni uveljavljala. Uveljavljala je samo pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato je pritožbeno sodišče (izven bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava - drugi odstavek 365. člena ZPP) preizkusilo sodbo sodišče prve stopnje samo v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga in ugotovilo, da ni podan, ne da bi pri tem zavzelo stališča, ki bi ga bilo možno podvesti pod pojem dokaznega pravila. Pri tem revizijsko sodišče še pripominja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze tudi z zaslišanjem vseh prič, s katerimi je tožeča stranka dokazovala dobave blaga, na koncu pa v skladu z 8. členom ZPP ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala dobav, glede katerih je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Izkaže se torej, da tožeča stranka, kljub drugačnim trditvam, z uveljavljanjem kršitve 8. člena ZPP vendarle uveljavlja samo zmotno ugotovitev dejanskega stanja. To pa ni revizijski razlog (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče res ni odgovorilo na vsako pritožbeno navedbo. Tega tudi ni bilo dolžno storiti. Po prvem odstavku 375. člena ZPP mora namreč presoditi samo tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (ter navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti). To pa je pritožbeno sodišče storilo - ustrezno pač pritožbenim navedbam. Sodišče prve stopnje je pravilno reklo, da mora tožeča stranka dokazati terjatev po temelju in višini. Ker je na podlagi dokazne ocene prišlo do zaključka, da tožeča stranka obstoja določenega števila terjatev ni dokazala niti po temelju niti po višini, je glede njih tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo konkretnih zneskov za konkretne toda nedokazane nabave. V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje pa ni glede nobene v tožbi konkretno toda neuspešno uveljavljane terjatve navedla ničesar, kar bi lahko bilo odločilnega pomena za odločitev in bi zato zahtevalo presojo pritožbenega sodišča po prvem odstavku 375. člena ZPP. Zato pritožbeno sodišče s tem, da ni odgovorilo na vse tiste pritožbene navedbe, ki se ne nanašajo na posamezno konkretno uveljavljano terjatev, ni kršilo določb pravdnega postopka.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi ne obstojijo. Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo obstoja tistih revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo (393. člen ZPP).