Up-320/04 - 6

8. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., C. C. in Č. Č., vsi Ž. Ž., ki jih zastopa D. D., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C. in Č. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 410/2002 z dne 29. 1. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 2020/2000 z dne 16. 1. 2002, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-31/00 z dne 29. 8. 2000 in z odločbo Upravne enote Kočevje št. 32101-80/93-516 z dne 9. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je bila zavrnjena pritožba pravne prednice (sedaj pokojne E. E.) ustavnih pritožnikov zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo. Sodišči sta pritrdili ugotovitvi upravnih organov, da vlagateljica zahteve za denacionalizacijo kljub pozivu ni predložila potrdil o državljanstvu za osebi, ki ju je v zahtevi za denacionalizacijo navedla kot upravičenca, in stališču, da vlagateljica zahteve za denacionalizacijo sama (kot hrvaška državljanka) ne bi mogla biti upravičenka po 12. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen), ker ni izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 9. člena ZDen.

2.Pritožniki v ustavni pritožbi zatrjujejo, da so izpodbijane odločitve napačne, samovoljne in arbitrarne, ker vlagateljici zahteve za denacionalizacijo v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za zakonito in pravilno odločbo, in ker se upravni organ in sodišči niso opredelili do pritožbenih navedb. Pojasnjujejo, zakaj vlagateljica zahteve za denacionalizacijo na poziv upravnega organa, naj predloži potrdilo o državljanstvu za osebi, ki ju je navedla kot upravičenca, ni odgovorila.

Upravnima organoma in sodiščema očitajo, da se niso opredelili do njene navedbe, da je upravni organ zahteval potrdilo o državljanstvu za vlagateljico, ki se je že nahajalo v spisu.

Zato naj bi bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Hkrati se strinjajo s stališčem sodišč, da vlagateljica zahteve za denacionalizacijo ni izkazala, da sta bila njen oče in mati v času podržavljenja jugoslovanska državljana. Navajajo, da upravni organ tega ni zahteval in da vlagateljica tega tudi ni zatrjevala. Očeta in mater naj bi v zahtevi za denacionalizacijo navedla pomotoma, ker naj bi bila na podlagi 12. člena ZDen upravičenka ona sama. Pritožniki menijo, da bi upravni organ moral (zaradi nejasnosti zahtevka) vlagateljico zahteve zaslišati in jo opozoriti, da je njen zahtevek nejasen ali dvomljiv. Ker tega ni storil, naj bi stranka ne imela možnosti izjaviti se o pomembnih in odločilnih dejstvih ter o okoliščinah. Zato naj bi bile kršene pravice iz 14. in 22. člena Ustave. Poleg tega pritožniki menijo, da je bila zavrnitev zahteve za denacionalizacijo preuranjena. Menijo, da bi upravni organ moral postopek začasno ustaviti ali prekiniti, dokler ne bo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško urejeno vprašanje vzajemnosti.

B.

3.Pritožniki izpodbijani odločitvi očitajo kršitev ustavnoprocesnih jamstev iz 22. člena Ustave, ki je v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa te kršitve utemeljujejo predvsem z očitki o napačnem pozivanju upravnega organa na predložitev potrdil o državljanstvu. Glede na to, da pritožniki v ustavni pritožbi sami navajajo, da oče in mati vlagateljice zahteve za denacionalizacijo ne bi mogla biti upravičenca do denacionalizacije, ker po vojni (kot pripadnika nemške narodnosti, ki sta optirali za nemški Reich) nista pridobila jugoslovanskega državljanstva, se pritožnikom pravni položaj, ob morebitni ugotovitvi zatrjevanih kršitev ustavnoprocesnih jamstev, ne bi mogel izboljšati. Upravni organ namreč zahteve za denacionalizacijo ni zavrnil zato, ker ne bi bilo izkazano jugoslovansko državljanstvo vlagateljice zahteve za denacionalizacijo, temveč zato, ker ni bilo izkazano državljanstvo njenih staršev. Morebitna ugoditev ustavni pritožbi zato ne bi privedla do drugačne odločitve upravnega organa. Ker je eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe izkazan pravni interes, so tudi očitki, ki za pritožnike nimajo pravne koristi, nedopustni. Zato jih Ustavno sodišče ni presojalo.

4.Pritožniki zatrjujejo sicer tudi, da se vlagateljica zahteve za denacionalizacijo ni mogla izjaviti o celotnem procesnem gradivu oziroma o tem, da zahtevo za denacionalizacijo vlaga v svojem imenu kot upravičenka po 12. členu ZDen. Vendar je ta očitek neutemeljen. Že upravni organ prve stopnje je pojasnil, da bi bilo treba, zaradi neizpolnjevanja pogoja vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, zahtevo za denacionalizacijo zavrniti tudi v primeru, če bi denacionalizacijo vlagateljica uveljavljala kot upravičenka. Temu stališču sta pritrdili tudi sodišči.

Pritožniki pa ne pojasnijo, o katerem procesnem gradivu, ki naj bi bil podlaga za omenjeno stališče, se vlagateljica zahteve za denacionalizacijo ni mogla izjaviti. Stališču, po katerem vlagateljica zahteve za denacionalizacijo kot hrvaška državljanka ne more pridobiti statusa denacionalizacijske upravičenke po 12. členu ZDen, ker ni izpolnjen pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen, pa tudi samovolje oziroma arbitrarnosti ni mogoče očitati. Ustavno sodišče je namreč že z odločbo št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190) med drugimi presojalo tudi določbo tretjega odstavka 9. člena ZDen in ugotovilo, da pogoj dejanske vzajemnosti, kot ga predpisuje navedena določba po razveljavitvi besedila, ki je določal diplomatsko vzajemnost, ni v neskladju z Ustavo.

5. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan