U-I-56/90

28/6-1991

S K L E P

Ustavno sodišče Republike Slovenije je na seji dne 28/6-1991 obravnavalo pobudo dr. Aleksandra Majdiča z Bleda in s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti 1. in 2. člena zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90 in 43/90).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik je dal pobudo za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenih določb zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in drugimi nepremičninami v družbeni lastnini. Te določbe naj bi kršile enakost pravic državljanov, ker naj ne bi upoštevale vseh nepremičnin, ki so prešle v državno oziroma družbeno lastnino in tudi ne vseh pravnih in fizičnih oseb, ki jim je bilo premoženje odvzeto. Pobudnik opozarja tudi na zakonsko neopredeljen pojem "veleposestvo".

Skupščina Republike Slovenije v odgovoru na pobudo zavrača pobudnikovo mnenje, da zakon krši ustavno načelo o enakosti državljanov. Razlikovanje glede prepovedi sečnje in prometa z nepremičninami temelji na vsebinski oceni zakonodajalca o tem, katere nepremičnine bivših lastnikov je potrebno v določenem času zavarovati. O neopredeljenosti pojma "veleposestvo" pa meni, da je opredelitev podana že v zakonu o agrarni reformi.

Ustavna podlaga za zakonodajalčevo omejevanje sečnje in prometa je v četrti točki 321. člena ustave Republike Slovenije, ki določa pristojnost republiške skupščine na področju urejanja prostora, določanja pogojev in načina rabe ter razpolaganja in izkoriščanja prostora ter zemljišč in stvari v splošni rabi. Kriterij tega urejanja oziroma omejevanja v zakonu, ki je predmet pobude, je zakonodajalčeva presoja o tem, kakšne ukrepe je bilo treba sprejeti, da bi se do prihodnje zakonodajne ureditve zavarovale pravice prejšnjih lastnikov, pri čemer je zakonodajalec upošteval tudi gospodarske, socialne in strokovne prvine, ki vplivajo na določanje obsega omejitev in prepovedi. Sam zakon neposredno ne posega v bodočo ureditev lastninskih razmerij, oziroma v bodoče pravice bivših lastnikov, saj ne določa komu in kako se bo vračalo odvzeto premoženje, zato mu ni mogoče očitati, da krši ustavno načelo o enakosti državljanov. Bistvo tega načela je, da prepreči morebitno zakonodajalčevo diskriminacijo pri določanju pravic oziroma načina njihovega uresničevanja. V vsebinsko oceno primernosti obsega omejitev in prepovedi, ki ga je zakonodajalec določil ob tehtanju političnih, gospodarskih, socialnih in strokovnih razlogov, se ustavno sodišče ne more spuščati.

Glede na to pobuda ni utemeljena.

Ustavno sodišče je sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

dr. Peter Jambrek