Jedro

Ker je bila odločba Ustavnega sodišča RS U-I-239/14, Up‑1169/12-24 v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60-dnevni rok za vložitev zahtev potekel 29. 6. 2015. Zahteve, vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne tudi pravica uveljavljanja revizije podatkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ..., št. dosjeja: ... z dne 27. 12. 2017, v zvezi s prvostopenjsko odločbo (pravilno: sklepom) št. ..., št. dosjeja: ... z dne 20. 9. 2017 in ponovno odmero sorazmernega dela starostne pokojnine od 12. 5. 2017, ker je presodilo, da je zahteva v predsodnem postopku zakonito zavržena.

2. Sodbo izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi. Priglaša stroške pritožbe.

Meni, da 4. člen (pravilno: točka) odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-239/14, Up‑1169/12-24 z dne 26. 3. 20151 (v nadaljevanju: odločba Ustavnega sodišča), ni pravilno uporabljen, saj tožencu odreja, da odločitev v ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz 1. odst. 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)2 izda ne glede na čas vročitve odločbe. Navedene odločbe Ustavnega sodišča ni mogoče povoziti s prekluzivnostjo 60-dnevnega roka iz 2. odst., temveč jo je potrebno razlagati, kot je zapisano. Zavodu nalaga odmero po uradni dolžnosti ne glede na rok. Ker je to dolžnost opustil, upravičenka pa je sama vložila zahtevo po izteku 60-dnevnega roka, bi bilo ustavno pravilno in zakonito, da bi po uradni dolžnosti ponovno odmeril pokojnino. Drugačno ravnanje pomeni kršitev enakosti. Glede na 4. točko odločbe US lahko zavod novo odmerno odločbo izda po izteku roka, saj Ustavno sodišče RS ne razlikuje odločanja po uradni dolžnosti in odločanja na podlagi zahteve zavarovanca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih procesnih kršitev, ne do kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)3 na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom. Do povsem pavšalne in neobrazložene trditve se pritožbeno sodišče ne more, niti se ni dolžno opredeljevati.

Ker je izpodbijana zavrnilna sodna odločba utemeljena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, je na pritožbeno izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

5. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 27. 12. 2017 o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine z dne 20. 9. 2017, vendar sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da sta izpodbijana upravna akta o procesnem zavrženju zahteve, pravilna in zakonita.

6. Tožnica je uživalka starostne pokojnine od 6. 8. 2000 dalje, zahtevo za revizijo podatkov o plačah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup pri podjetju A. d. d. in ponovno odmero pokojnine (list. B/2) pa je vložila 15. 5. 2017. Torej po več kot 10-ih letih od dokončnosti in pravnomočnosti odločbe z dne 24. 8. 2000 o priznani pravici do starostne pokojnine in po več kot 60-ih dneh od objave odločbe Ustavnega sodišča, v katerih so lahko uživalci pokojnin vložili zahtevo za revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah zaradi ponovne odmere pokojnine v nepravi obnovi postopka. Navedeni dejstvi, t.j. več kot 10 let od dokončnosti upravne odločbe o priznani pravici do starostne pokojnine in potek 60 dni od objave odločbe Ustavnega sodišča, pa sta edino odločilni za pritožbeno rešitev zadeve.

Materialnopravno izhodišče za rešitev zadeve

7. Zmotno in zato nesprejemljivo je tožničino materialnopravno stališče, da 4. odst. odločbe Ustavnega sodišča ni dovoljeno interpretirati na način, kot razloguje prvostopenjsko sodišče. Navedeni odstavek sicer res določa, da zavod izda odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe odločbe iz 1. odst. 183. člena ZPIZ-2, ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine. Vendar tega dela besedila ni dopustno razlagati in uporabljati izven konteksta celotne odločitve Ustavnega sodišča, niti v nasprotju z veljavnim 183. členom ZPIZ-2. 8. Pritožbeno sodišče je v zadevah kot je obravnavana, že večkrat interpretiralo in uporabljalo odločbo Ustavnega sodišča z dne 26. 3. 2015, s katero je ugotovljeno, da prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ‑1)4 ni bil v skladu z Ustavo RS (1. točka), ker ni zagotavljal t.i. neprave obnove postopka. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je posledično odrejeno, da v 60‑ih dneh po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnine zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v reviziji ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se je všteval v pokojninsko osnovo, pa ta del ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92 (2. točka). Hkrati zavarovancem oz. uživalcem pokojnin, o podatkih katerih revizija ni bila opravljena omogoča, da lahko v 60-ih dneh po objavi odločbe v Uradnem listu RS zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile plačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (3. točka).

9. Ker je bila odločba Ustavnega sodišča v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60-dnevni rok za vložitev zahtev potekel 29. 6. 2015. Zahteve, vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne tudi pravica uveljavljanja revizije podatkov. Kot že poudarjeno, je 4. točko odločbe Ustavnega sodišča, ki zavod zavezuje k ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz 1. odst. 183. člena ZPIZ-2 ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, mogoče pravilno razlagati in uporabiti izključno v kontekstu celovite odločitve in v skladu s 183. členom ZPIZ-2. Na to nenazadnje kaže tudi 5. točka odločbe Ustavnega sodišča, po kateri odločba o ponovni odmeri pokojnine iz prejšnje, torej 4. točke učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti iz 2. točke, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi iz 3. točke odločbe.

10. Sicer že prvostopenjsko sodišče pravilno poudarja, da je 60-dnevni rok določen v korist tistih uživalcev pokojnin, pri katerih je od vročitve dokončne odločbe o odmeri preteklo več kot 10 let. Ti zavarovanci, med katere sodi tudi tožnica, v nasprotnem na podlagi 183. člena ZPIZ-2 sploh ne bi mogli zahtevati revizije podatkov, niti ponovne odmere pokojnine v nepravi obnovi postopka, ki je dopustna v 10-ih let od vročitve dokončne odločbe.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. V okoliščinah konkretnega primera pritožba ne more biti uspešna. Ker je bila odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 24. 8. 2000 tožnici vročena 29. 8. 2000 (12. točka obrazložitve) je do 12. 5. 2017, ko je vložila zahtevo za revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine, poteklo več kot 10 let. Potekel je desetletni rok za nepravo obnovo postopka iz 183. člena ZPIZ-2, zaradi zamude 60‑dnevnega roka od objave odločbe Ustavnega sodišča, pa tudi pravica zahtevati revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine. Toženi zavod je zahtevo iz procesnih razlogov zakoniti zavrgel, na temelju 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) pa sodišče prve stopnje tudi tožbeni zahtevek na njuno odpravo. Iz navedenih dejanskih in pravnih razlogov preostala pritožbena izvajanja, vključno z očitano kršitvijo neenakosti, ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane.

12. Na podlagi 353. člena ZPP je potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 30/2015 z dne 30. 4. 2015. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004.