Jedro

Tožnik je zatrjeval obseg škode, ki naj bi bila posledica škodnega ravnanja, opisanega v tožbi. Sodišče je bilo po izvedenem dokaznem postopku dolžno oceniti izvedene dokaze in se opredeliti o dokazanosti teh navedb.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 2.500 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Tožnik v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi kršitve ustavnih pravic. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nasprotju s podatki v spisu je sodišče ocenilo, da naj bi tožnik v več kot dvajsetih pravdnih postopkih navedel, da vsaj od 21. 2. 2008 trpi povsem isto škodo, kot jo zatrjuje v tem sporu, in da iz priloženih sodb izhaja, da sam tožnik trdi, da mu je isto škodo povzročilo sedem škodnih dejanj. V sodbi ni navedeno, na katerih listinah temelji navedena ugotovitev. Poleg tega je ocena v očitnem nasprotju s podatki v spisu, ker pritožnik v nobenem od preteklih postopkov ni navajal, da bi trpel povsem isto škodo, kot jo zatrjuje v tem sporu. Ker ni bilo uporabljeno načelo materialnega procesnega vodstva, sodišče tudi ni moglo zaključiti, da tožnik v nobeni tožbi ni omejil časovnega trajanja, kar naj bi pomenilo, da duševne bolečine še trajajo, taka pa naj bi bila tudi ugotovitev drugih sodb, izdanih v času obravnavanja te tožbe. Poleg tega je prepričan, da je s tem, ko se je omejil na škodo v zvezi s konkretnim nedopustnim ravnanjem toženca, pravilno opredelil dejstva tudi glede škode kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti.

3. V pritožbi, ki jo je vložil sam, tožnik dodatno utemeljuje stališče, da je zatrjeval le obstoj škode, ki je posledica toženčevega nedopustnega ravnanja, zatrjevanega v tej tožbi. Zatrjuje še obstoj bistvene kršitve določb postopka, ker je bil zavrnjen dokaz z izvedencem medicinske stroke in ker mu ni bila dana možnost, da tožencu v zaslišanju postavlja vprašanja.

4. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Izpodbijana sodba zavzema stališče, da je bil tožnik glede na toženčev ugovor, da v spornem pismu ni navedel nič takega, kar ne bi bilo javnosti iz medijev in knjig znano že prej, in da niso resnične tožnikove navedbe, da noben drug dogodek ni povzročil duševnega trpljenja, dolžan navesti, v kakšnem obsegu je toženčevo pismo prispevalo k nastanku škode. Glede na to, da je tožnik v več postopkih, v katerih je bil stranka, zatrjeval enake težave kot v obravnavani zadevi, bi moral škodo, ki mu je nastala v drugih postopkih, razmejiti od škode, ki mu je nastala v tem postopku. Ker teh trditev ni podal, se toženec o njih ni mogel izjaviti. Ugotovljeno je še, da je bil tožnik ali društvo A., katerega predsednik je, v obdobju od leta 2005 do 2014 udeleženo v več kot dvajset pravdnih postopkih, da je tožnik v teh postopkih navajal, da vsaj od 21. 2. 2008 trpi isto škodo, kot jo zatrjuje v tem sporu, in da mu je isto škodo povzročilo sedem škodnih dejanj.

7. Pritožba utemeljeno uveljavlja materialnopravno zmotnost navedenega stališča. Tožnik je zatrjeval obseg škode, ki naj bi bila posledica škodnega ravnanja, opisanega v tožbi. Sodišče je bilo po izvedenem dokaznem postopku dolžno oceniti izvedene dokaze in se opredeliti o dokazanosti teh navedb.

8. Ker je zaradi zmotnega zaključka o nesklepčnosti tožbe dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člena ZPP). Glede na to, da je bil že izveden obsežen dokazni postopek, naj sodišče v novem sojenju najprej skrbno oceni, ali je zaradi dopolnitve dokaznega postopka še potrebna izvedba obravnave. V nasprotnem primeru naj le ponovno izdela sodbo. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava v sodbi ni dokazne ocene o odločilnih dejstvih, sodišče prve stopnje pa je že izvedlo dokaze z zaslišanjem strank in prič, bo tako postopek prejkone zaključen hitreje in z manj stroški, kot če bi o zadevi odločilo pritožbeno sodišče. Odločitev o zahtevku pred sodiščem druge stopnje bi tudi mogla pravdni stranki prikrajšati v pravici do pravnega sredstva.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.