Jedro

Sodišče zaključuje, da tožnica ni izkazala neskladnosti nameravane gradnje z določbami prostorskega izvedenega akta, torej svojih trditev o neustreznem medsebojnem odmiku, zaradi katerega bi nov objekt škodljivo vplival na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel, saj za svoje trditve v upravnem postopku ni predložila dokazil, čeprav bi te morala skladno s petim odstavkom 39. člena GZ.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

III.Tožnica je dolžna povrniti prizadeti stranki 1.222,75 EUR stroškov postopka v 15 dneh od izdaje te sodbe.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Upravna enota Pesnica je v izpodbijanem aktu odločila, da se investitorju B. B. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) izda gradbeno dovoljenje za gradnjo podpornega zidu - škarpe kot nezahtevnega objekta na zemljišču parc. št. 485/8, k.o. 000 C., pod tam navedenimi pogoji in mnenji (Občine Pesnica št. 350-0005/2021-2 z dne 15. 2. 2021 ter geološko geomehanskega poročila, ki ga je izdelalo podjetje D. D., s.p. z dne 15. 10. 2019), da je sestavni del tega gradbenega dovoljenja zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne vloži popolne prijave začetka gradnje v petih letih od njegove pravnomočnosti in določila pogoje za izvajanje gradnje.

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je investitor (prizadeta stranka) 27. 1. 2021 pri organu prve stopnje podal zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo podpornega zidu-škarpe na zemljišču parc. št. 485/8, k.o. 000 C. in priložil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, ki jo je tekom postopka še dopolnil. Upravni organ je v skladu s 43. členom Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) ugotovil pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja. Nameravana gradnja je skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, tj. Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Pesnica (v nadaljevanju Odlok o PUP v občini Pesnica), po katerem je na tem območju namenske rabe območij stanovanj dovoljena gradnja vseh vrst nezahtevnih objektov, tudi opornih zidov - škarp, ki spada po podrobnejši klasifikaciji vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe med 24205-Druge gradbene inženirske objekte, ki niso uvrščeni drugje - oporne zidove, kjer je višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 2 m in so izpolnjena merila iz priloge 1 Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) ter splošna merila za nezahtevne objekte. Skladno z Odlokom o PUP v občini Pesnica odmiki od parcelnih mej sosednjih zemljišč v dolžini 4 m ne veljajo za nezahtevne objekte, mora pa biti odmik tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel. Obravnavani podporni zid-škarpa bo zgrajen v odmiku 1,0 m do parcelne meje zemljišča parc. št. 485/7 na vzhodni strani ter v odmiku 0,5 m do parcelne meje zemljišča parc. št. 485/9 na zahodni strani. Odmiki se upoštevajo in izvedejo od najbolj izpostavljenih delov objekta - temeljne pete pod nivojem terena. Objekt bo obložen z avtohtonim kamnom ali zazelenjen. Udeležbo v postopku sta priglasili D. D. in A. A. Organ prve stopnje je zavrnil nasprotovanje tožnice. Glede zatrjevanega problema odvodnjavanja in s tem povezane stabilnosti objekta dokumentacija za nezahteven objekt (v nadaljevanju DNZO) pa ne prikaže nevtralizacije zunanjih procesov erozije, nevtralizacije vpliva zalednih voda in škodljivega delovanja, je ugotovil, da v DNZO prikazana ureditev zajema drenažne vode z drenažno cevjo ter njen odvod s predvidenimi propusti na severni del zemljišča za gradnjo, posebni izračun stabilnosti pa se za gradnjo nezahtevnih objektov ne predvideva. Tožničine navedbe, da predstavlja nameravani objekt na plazovitem območju nevarnost za okolico, niso utemeljene, saj mora investitor ob gradnji upoštevati izsledke izdelanega Geološko geomehanskega poročila kot strokovno izdelane študije. Navedb, da ni predstavljena konkretna ozelenitev objekta, ni upošteval, saj je to investitorjeva obveza za izvedbo, kot jo predpisuje Občina Pesnica v izdanem Mnenju k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, torej da bo oporni zid obložen z avtohtonim kamnom ali zazelenjen. Organ prve stopnje je še ugotovil, da je nameravana gradba skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj in so pridobljena predpisana mnenja ter da je investitor vpisan kot lastnik zemljišča parcela št. 485/8, k.o. 000 C., na katerem je gradnja predvidena.

3.Zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje je tožnica vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil.

Navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnica vlaga tožbo, saj meni, da je prišlo do zmotne uporabe materialnega prava oz. ta sploh ni bil uporabljen, napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in do kršitev pravil postopka, saj upravni organ ni izvedel predlaganih dokazov in je odločal na podlagi pomanjkljive dokumentacije. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi1 ter zadevo vrne v ponovno obravnavo.

5.V tožbi navaja, da v izpodbijani odločbi ni izkazano, da bi bil odmik od parcel mej sosednjih zemljišč tolikšen, da nov objekt škodljivo ne vpliva na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel. Prvostopni organ je ugotavljal možnost škodljivega vpliva, a ni ponudil objektivnega podatka, ki bi dokazoval varnost, s čimer ni zagotovljen standard varnosti gradbe in neškodljivosti vpliva.

6.Izdaji gradbenega dovoljenja nasprotuje, ker gradba ni utemeljena z vidika gradbenih zakonitosti in stroke, saj manjkajo za to potrebni strokovni izkazi (ni ustrezne projektne dokumentacije s statičnimi analizami in karakterističnimi profili). Gradba, ki je predvidena od tožničinega zemljišča v odmiku 0,5 m, višina predvidenega zidu pa je do 2 m, posega v pravico do mirne posesti in krni funkcionalno, estetsko in likovno kvaliteto morfologije naselja.

7.Tožnica opozarja na problem odvodnjavanja, ki ga utemeljuje geološko geomehansko poročilo, predloženo s strani investitorja. Iz njega izhaja nevarnost zaradi delovanja erozijskih procesov, zanesljive nevtralizacije delovanja pa ne ponudi. Splošno je znano, da na območju predvidene severne stene objekta najbolj plazi. Skupaj z erozijo, ki je ni mogoče nevtralizirati, vpliva na rabo sosednjih zemljišč. Zaradi konfiguracije terena (hrib nad objektom) se vsa padavinska voda steka proti predvidenemu objektu, najbolj na območje predvidene zahodne strani, nato pa ob njem naprej proti severnemu delu. Vpliv zalednih voda na parcelo in sam objekt, posledično pa na sosednje parcele se bo bistveno povečal, zato preti škodna nevarnost. Splošno je znano, da vpliv zalednih voda deluje škodljivo. Tehnično ni pojasnjeno, kakšne pritiske konstrukcija še zmore in ne konkretizira zmogljivosti oz. "nosilnosti" celotne konstrukcije.

8.Zaradi delovanja vode lahko pride do porušenja predvidenega objekta, s tem pa do škodljivega posega na sosednja zemljišča. Geološko geomehansko poročilo omenja prestrežene in zaledne vode, a konkretne rešitve, ki bi s tehničnega vidika vzdržala test presoje, izpodbijana odločba ne ponuja. Predvideno odvodnjavanje preko odvodnih cevi do izpusta na severnem vznožju parcele ne izključuje škodljivega vpliva na stabilnost in trdnost objekta, ko glede na sestavo tal prekomerno odvodnjavanje na eno mesto vodi do pojava "namočenosti" nižjega terena in posledično do drsenja, plazenja zemljine, že ko na njem ni objekta.

9.Plazenje ni sporno, saj gre za "živo" zemljino, kar potrjuje geološko geomehansko poročilo, odločba pa tega vpliva ne izniči oz. ne pojasni, da to nima vpliva na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini in da nima vpliva na rabo sosednjih parcel. Izkušnje lastnikov zemljišč potrjujejo te nevarnosti, o čemer bi se organ lahko prepričal že z ogledom kraja zemljišč (investitorjevega in sosednjih). Tako bi se ugotovilo, da se je konfiguracija terena v kratkem času precej spremenila, kar je posledica naravnih zakonitosti glede na lastnosti zemljišča, torej že to brez posegov z gradnjo povzroča plazenje. Z ogledom bi se organ lahko prepričal tudi o lezenju in premikanju stvari na zemljišču. S tem bi se prepričal tudi, da zaradi delovanja naravnih sil prihaja do pogrezanja občinske ceste, ki je na južni strani investitorjevega zemljišča.

10.Iz geološko geomehanskega poročila izhaja, da gre za "skrajno rizičen poseg" na rahlo preperelih do kompaktnih peščenih laporjih in da ne odgovarja za morebitne poškodbe objekta, nastale zaradi neustreznega temeljenja in odvodnjavanja. Kolikor se organ v tem delu sklicuje nanj, ugotavlja, da poročilo nima odgovora o ustreznem temeljenju in odvodnjavanju. Tudi ne pove, kaj konkretno pomeni ustrezno delo, da bi se to lahko računsko oz. matematično preizkusilo.

11.Podporni zid - škarpa v predvideni izvedbi na plazovitem območju predstavlja nevarnost za okolico, če izvedba ni ustrezno geotehnično preizkušena. Pred začetkom gradnje je treba natančno ugotoviti podatke o sestavi in nosilnosti temeljnih tal in pogojih temeljenja. Tega geološko geomehansko poročilo ne izkaže. Ne upošteva splošno znanih geomehanskih značilnosti območja, da gre za živo zemljino, vodnjak nad konkretno parcelo kaže na prisotnost podtalnice. Problem je odvod meteornih voda, njegov vpliv se zanemari in ogroža gradbo in njen vpliv na območje. Tega izsledki geološko geomehanskega poročila ne upoštevajo, pa bi morali ponuditi rešitev opisane težave, torej ali je gradnja glede na značilnosti parcele sploh ustrezna, a teh izsledkov ni.

12.Investitor ni ponudil listine o ustrezni rešitvi odvodnjavanja. V investitorjevi dokumentaciji nevtralizacija zunanjih procesov erozije strokovno ni utemeljena (ureditev z zajemom drenažne vode z drenažno cevjo ter odvajanje s propusti na severni del investitorjeve parcele). Na tožničine izpostavljene probleme (odvodnjavanja, stabilnosti objekta, nevtralizacije zunanjih procesov erozije, vpliva zalednih voda, škodljivega delovanja, plazovitosti območja) investitorjeva dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ne odgovarja. V izpodbijani odločbi organ nanje odgovarja le s sklicevanjem na dokumentacijo, na njene izsledke brez konkretne argumentacije, na geomehansko poročilo oziroma spisovne listine, s čimer so kršena pravila postopka glede obrazloženosti odločbe.

13.Tožnica kršitev pravil postopka očita tudi z opustitvijo ogleda, saj bi se z ogledom, brez prisotnosti strokovnjaka, organ lahko prepričal o plazenju celotne zemljine - da celotna zemljina "drsi", kar med udeleženci ni bilo izpostavljeno kot sporno in predstavlja odločilen problem. Varnost na plazovitem območju ni izkazana in o tem v obrazložitvi odločbe ni utemeljenih in obrazloženih razlogov. Tožnica tudi navaja, da se odločbe ne da preizkusiti, da je v nasprotju z dejstvi in dokazi spisovnega gradiva in ne vsebuje razlogov in vsebinske utemeljitve na tožničine ugovore in njene pripombe, utemeljitev je poenostavljena, pomanjkljiva in posplošena glede varnosti posega na zdravje, življenje ljudi in premoženja. Kršitev pravil postopka je tudi posplošeno navajanje spisovnih dokumentov brez njihovega kritičnega ovrednotenja in dokazne ocene.

14.Organ se ni ukvarjal z vprašanji geomehanike, oceno stabilnosti tal ter kaj objekt in zasip z vplivi pomeni na sosednje nepremičnine. Razlogi odločbe glede predvidene gradbe zanemarijo sestavine tal sporne parcele, ki zaradi nestabilnega stanja lahko privede do zdrsa ali porušitve objekta in ob dejstvih, da je podporni zid visok do 2 metra, od tožničine parcele pa oddaljen 0,5 m, bo napravil škodo v območju več kot meter v notranjost tožničine parcele, s tem so ogroženi bivalni pogoji in premoženje ter raba tožničine parcele.

15.Toženka je po pozivu sodišča predložila upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

16.Investitor, ki ima položaj prizadete stranke v tem upravnem sporu, je v odgovoru na tožbo predlagal zavrnitev tožbe in zahteval povrnitev stroškov tega postopka. Navedel je, da je bila vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja priložena vsa dokumentacija, kot jo določa Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacij in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (v nadaljevanju Pravilnik) za nezahtevne objekta, zato je bilo gradbeno dovoljenje ob izpolnjenosti vseh pogojev po 43. členu GZ zakonito izdano, upravni organ se je tudi opredelil do navedb tožnice kot stranske udeleženke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Prizadeta stranka izpostavi ugotovitve iz geološkega geomehanskega poročila, na podlagi katerih zaključuje, da so pri nameravani gradnji upoštevani vsi potrebni ukrepi, da se zagotovi, da ne pride do erozijskih in plazovitih procesov. Nasprotuje tudi trditvi tožnice, da bi bila plazovitost na tem območju splošno znano dejstvo. Uveljavlja tudi, da je tožnica prepozna z navajanjem novih dokazov glede domnevne plazovitosti območja skladno z 20. členom ZUS-1. Kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene navedbe o krnitvi funkcionalne, estetske in likovne kvalitete morfologije naselja. Tožnica ni izkazala ne dokazno podprla, da bi zid posegal v njeno mirno posest in krnil kvaliteto morfologije naselja. Riziko plazenja in erozije zemljine ni bil izkazan in tega tožnica ni izkazala, tožbene navedbe so neutemeljene in namenjene zavlačevanju postopka pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja investitorju.

17.Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi še navedla, da je utemeljeno grajala geološko geomehansko poročilo in da na pripombe ni dobila odgovora, prizadeta stranka ga tudi sedaj ne ponudi. Vztraja pri trditvah o plazenju pobočja, kar je znano tudi prizadeti stranki, ki ji je znano, da je prišlo do zamika, najbolj na severnem delu, kjer so predvidene stene objekta. Plazenje je ugotovil tudi geometer G. G., ki naj se ga v ta namen zasliši. Da ne gre za stabilno parcelo, da gre za "živo" zemljino, bi potrdil že ogled kraja. Tožnica še sprašuje, kako bi lahko predložila drugo mnenje, če ji parcela investitorja ni dostopna in česar ji prizadeta stranka ni omogočila. Enako velja glede ugotovitve, da 2 metra visok zid ne sodi v obravnavano okolje.

18.Prizadeta stranka je v pripravljalni vlogi prerekala tožničine navedbe in vztrajala pri svojih stališčih.

Glede oprave glavne obravnave

19.Sodišče je v zadevi 24. 2. 2025 izvedlo glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo v in prebralo upravni spis ter predložene listinske dokaze strank, in sicer priloge tožnice A1-A5, toženke B1-B3 in prizadete stranke C1.

20.Sodišče je zavrnilo tožničine dokazne predloge za zaslišanje tožnice, postavitev izvedenca gradbene stroke ter zaslišanje geometra E. E. Procesno izhodišče za obravnavanje dejanskega stanja v upravnem sporu je določeno v tretjem odstavku 20. člena ZUS-1, ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Način in natančnejši pogoji za uveljavljanje tožbenih novot so določeni v 52. členu ZUS-1. Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica izvedbo teh dokazov, razen ogleda, predlagala v dokazne namene šele v tožbi in pripravljalni vlogi v upravnem sporu. Ob tem v upravnem sporu (niti na naroku za glavno obravnavo po izvedenem materialno procesnem vodstvu sodišča o tem) tožnica ni podala opravičljivih razlogov, zakaj jih (upravičeno) ni mogla predlagati oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta, zato teh dokaznih predlogov sodišče skladno skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 v upravnem sporu ne sme upoštevati in je njihovo izvedbo zavrnilo. Predstavljenega razloga, da je izdana odločba za tožnico predstavljala presenečenje, sodišče ne šteje kot opravičenega v smislu 52. člena ZUS-1, saj je tožnica v upravnem postopku sodelovala, kot je tudi sama navedla na naroku.

21.Dokazni predlog za ogled kraja je tožnica sicer podala tekom upravnega postopka, pri čemer je v odločbi pritožbenega organa pojasnjena zavrnitev tega dokaznega predloga kot nepotrebnega. Tudi sodišče je ocenilo, da izvedba tega dokaza, s katerim skuša dokazati navedbe, da se je zaradi plazenja konfiguracija terena v kratkem času precej spremenila ter svoje navedbe o lezenju, premikanju obstoječih stvari na zemljišču ter o pogrezanju občinske ceste na južni strani investitorjevega zemljišča, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega upravnega akta ni potrebna, kar bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve sodbe, zato je njegovo izvedbo zavrnilo.

22.Sodišče je zavrnilo tudi dokazne predloge, ki sta jih tožnica in prizadeta stranka podali na naroku za glavno obravnavo, tj. vpogled v zemljiškoknjižni izpisek za zemljišče parc. št. 462/11, k.o. 000 C. (priloga A6), ki dokazuje, da je tožnica postala lastnica tega mejnega zemljišča na podlagi pogodbe o nakupu z dne 12. 6. 2023, izvedensko mnenje izvedenca F. F. z dne 3. 7. 2024 (priloga A7) ter vpogled v gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše v drugem upravnem postopku št. 351-491/2021, ki je bilo po navedbi prizadete stranke izdano v prejšnjem tednu. Zavrnitev teh dokaznih predlogov temelji na 52. členu ZUS-1, skladno s katerim se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta. Ta omejitev temelji na okoliščini, da se odločitev opira na dejansko stanje, ki obsega dejstva, ugotovljena s tedaj objektivno dosegljivi dokazi. Ker so navedeni gradbeno dovoljenje za hišo v upravnem postopku 351-491/2021, izdano v letu 2025, izvedeniško mnenje izvedenca F. F. z dne 3. 7. 2024 in predlagani zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje novo lastništvo na mejnem zemljišču parc. št. 462/11, k.o. 000 C., na podlagi pogodbe o nakupu z dne 12. 6. 2023, nastali po izdaji izpodbijanega gradbenega dovoljenja (in tudi po izdaji odločbe organa druge stopnje), so nedovoljen dokaz pri presoji pravilnosti in zakonitosti gradbenega dovoljenja za podporni zid - škarpo, izdanega 17. 8. 2021.

23.Z vidika določb tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1 med nedovoljene tožbene novote sodijo tožničine navedbe, ki jih je navajala na naroku za glavno obravnavo o tem, da je po izdaji izpodbijane odločbe in drugostopenjske odločbe prišlo do spremembe v lastništvu, tako da je tožnica postala lastnica mejnega zemljišča prizadete stranke s parc. št. 462/11, k.o. 000 C., da je prizadeta stranka podala ločeno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za hišo, o kateri se vodi drug upravni postopek pod št. 351-491/2021, v katerem tožnica ni dala soglasja za gradnjo, da je tožnica v tem drugem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za hišo pridobila izvedeniško mnenje izvedenca F. F. z dne 3. 7. 2024 glede vpliva vode in odvodnjavanja in vpliva dodatne obtežbe znotraj zidu. Ta nova dejstva niso obstajala v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta, zato jih sodišče v tem upravnem sporu ni upoštevalo in obravnavalo.

Odločanje sodišča

K I. točki izreka

24.Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, k tožbenim navedbam (ki so v pretežnem delu prepis oz. ponovitev pritožbenih navedb), pa še dodaja:

25.V obravnavani zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja investitorju - prizadeti stranki v tem upravnem sporu, za novogradnjo nezahtevnega objekta podpornega zidu - škarpe. Dejstva lokacije in mere objekta ter kvalifikacija, da gre za gradnjo nezahtevnega objekta, med strankami niso sporna.

26.Tožnica, ki je lastnica sosednje nepremičnine in je imela v postopku izdaje izpodbijane odločbe na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) priznan položaj stranskega udeleženca, in je v upravnem postopku sodelovala, kot je tudi sama potrdila na naroku za glavno obravnavo, gradnji nasprotuje, ker naj bi z gradnjo škarpe prišlo do škodljivega vpliva na njeno parcelo št. 485/9, k.o. 000 C., od katere bo podporni zid - škarpa postavljen z minimalnim odmikom 0,5 m na zahodni strani objekta, ki je na tej strani dolg 6,0 m, na severni strani in na vzhodni strani pa po 17,0 m.

27.Tožničini ugovori se navezujejo na ugotovljeno izpolnjevanje pogoja iz 43. člena GZ, da je nameravana gradnja skladna z določbami prostorskega izvedenega akta. To je, kot izhaja iz obrazložitve obeh upravnih odločb in med strankami ni sporno, v konkretni zadevi Odlok o PUP v občini Pesnica, ki v 29. členu določa, da mora biti najmanjši medsebojni odmik tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel (drugi odstavek) ter da se najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja (prvi odstavek). Ob tem velja na podlagi 23. člena Odloka o PUP v občini Pesnica, da predpisani odmiki od parcelnih mej sosednjih zemljišč v dolžini 4 m ne veljajo za nezahtevne objekte.

28.Tožničino nasprotovanje izdaji gradbenega dovoljenja temelji na več razlogih, zakaj naj bi nov objekt škodljivo vplival na njene bivalne pogoje ali na rabo njene (sosednje) parcele, to je zaradi odvodnjavanja, vpliva zalednih voda, nevarnosti erozijskih procesov ter plazovite ogroženosti, zaradi katerih lahko pride do porušenja predvidenega objekta, s tem pa do škodljivega posega na sosednja zemljišča, tudi njeno, ki bo v primeru porušenja škoda v območju več kot meter v notranjost tožničine parcele in bodo v tem delu parcele ogroženi bivalni pogoji in premoženje ter raba tožničine parcele.

29.Na podlagi 35. člena GZ mora biti zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena na obrazcu, zahtevi pa je treba priložiti dokazila, ki jih zahteva drugi odstavek 35. člena GZ, to je (1.) dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja s podatki, določenimi v predpisu iz osmega odstavka 29. člena tega zakona, (2.) mnenja pristojnih mnenjedajalcev, razen če se nameravana gradnja nahaja na območju prostorskega izvedbenega akta, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja prostora dali pozitivno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno, (3.) dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.

30.Sodišče pritrjuje ugotovitvi upravnega organa, da je investitor predložil vso ustrezno dokumentacijo za gradnjo nezahtevnega objekta, kot jo določa Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, zato niso utemeljene tožbene navedbe, da investitor ni priložil ustrezne projektne dokumentacije s statičnimi analizami in karakterističnimi profili. Investitor je kot del DNZO za izkaz izpolnjevanja pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja predložil tudi geološko geomehansko poročilo. Tega je prvostopni organ dokazno ocenil in na njegovi podlagi zaključil, da obravnavana gradnja ne bo škodljivo vplivala na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel. Tožnica za svoje navedbe o ogroženosti in nevarnosti za okolico in rabo svojega zemljišča v upravnem postopku ni predlagala nobenih dokazov. Po četrtem odstavku 39. člena GZ mora stranka, ki med postopkom poda izjavo, iz katere izhaja, da nasprotuje nameravani gradnji, za trditve v izjavi predložiti dokaze. Prav tako iz mnenja Občine Pesnica, ki je bilo pridobljeno v postopku, izhaja, da je podala pozitivno mnenje glede skladnosti s prostorskim aktom, v kolikor se zagotovi, da bo oporni zid obložen z avtohtonim kamnom ali zazelenjen.

31.Z dokaznim predlogom za opravo ogleda je tožnica dokazovala dejstvo plazenja celotne zemljine, torej da je gradnja predvidena na plazovitem območju. Po presoji sodišča je bilo v upravnem postopku obravnavano dejstvo plazenja na območju gradnje in ugotovljeno z geološkim geomehanskim poročilom kot strokovno izdelane študije, da na konkretni lokaciji gradnje ni aktivnega plazenja, zato je dokazovanje samega dejstva plazenja na splošnem območju z ogledom tudi po mnenju sodišča nepotrebno - sodišče pa tudi nima ustreznega strokovnega znanja za ugotavljanje plazovitih procesov. Izvajanje ogleda za dokazovanje trditev o lezenju in premikanju stvari na zemljišču in da zaradi delovanja naravnih sil prihaja do pogrezanja občinske ceste, ki je na južni strani investitorjevega zemljišča, pa za to zadevo niso odločilna, saj se poseg ne izvaja na južni strani parcele in ne na območju občinske ceste.

32.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jo je po tožničini pritožbi dopolnil organ druge stopnje v svoji odločbi, izhajajo ugotovitve, da konkretni riziki plazenja in erozije zemlje zaradi obravnavane gradnje škarpe niso bili verjetno izkazani, saj tožnica ni predložila o tem nobenega dokaza, organ pa je vplive presojal na podlagi predloženega geološkega geomehanskega poročila, iz katerega izhaja, da ob inženirsko geološkem ogledu ožjega parcelnega območja niso zasledili znakov, ki bi kazali na aktivne plazovite in erozijske procese, tudi ne na severnem delu pobočja, pojasnjen pa je tudi potreben sistem odvodnjavanja. Sodišče z ugotovitvami upravnega organa, ki temeljijo na DNZO, predvsem na geološko geomehanskem poročilu, soglaša.

33.Nasprotovanje dokazni oceni, da geološko geomehansko poročilo nima odgovora o ustreznem temeljenju in odvodnjavanju in s povzetkom posameznih ugotovitev iz tega poročila, je ustrezno zavrnil pritožbeni organ z zaključkom, da so bili upoštevani vsi ukrepi, navedeni v poročilu, da zaradi nameravane gradnje ne bo prišlo do erozijskih in plazovitih procesov. Sodišče zaključuje, da tožnica ni izkazala neskladnosti nameravane gradnje z določbami prostorskega izvedenega akta, torej svojih trditev o neustreznem medsebojnem odmiku, zaradi katerega bi nov objekt škodljivo vplival na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel, saj za svoje trditve v upravnem postopku ni predložila dokazil, čeprav bi te morala skladno s petim odstavkom 39. člena GZ.

34.V tožbi je neutemeljeno zatrjevana tudi bistvena kršitev pravil postopka, saj tožnica očita, da odločba nima razlogov in vsebinske utemeljitve na njene ugovore in pripombe, da gre le za posplošeno navajanje spisovnih dokumentov brez njihovega kritičnega ovrednotenja in dokazne ocene, da je v nasprotju z dokazi spisovnega gradiva, torej da odločba ni obrazložena in ni preverljiva. Po presoji sodišča izpodbijana odločba ni neobrazložena in omogoča preizkus njene zakonitosti. Glede na vsebino tožbenih navedb je razvidno, da je tudi tožnica prepoznala razloge, ki so bili podlaga za odločitev, saj jim v tožbi vsebinsko nasprotuje, razvidni pa so tudi sodišču in omogočajo preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe.

35.Sodišče ni sledilo predlogu tožnice, ki ga je podala na naroku za glavno obravnavo, da sodišče počaka z obravnavanjem predmetne zadeve do pravnomočne odločitve v (drugi) upravni zadevi za izdajo gradbenega dovoljenja za hišo, ki poteka pod št. 351-491/2021. Sodišče je predlog zavrnilo, saj v upravnem sporu ni mirovanja postopka, kar določa 58. člen ZUS-1, prav tako pa navedeno ne predstavlja nobenega od razlogov za prekinitev postopka, ki so taksativno določeni v 205. členu in 206. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in veljajo tudi v upravnem sporu skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, glede na to, da gre za dva ločena upravna postopka za izdajo gradbenega dovoljena za gradnjo dveh različnih objektov.

36.Tožnica s tožbo ni uspela omajati razlogov, na katerih upravni organ utemeljuje odločitev o izdaji gradbenega dovoljenja. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje pravilno in zakonito ter da je bil postopek pred njegovo izdajo pravilen, sodišče pa ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

37.Sodišče je tožničini zahtevi za povrnitev stroškov upravnega spora odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Toženka povračila stroškov ni zahtevala, zato sodišče o tem ni odločalo.

K III. točki izreka

38.Odločitev o stroških prizadete stranke je sodišče sprejelo na podlagi določb ZPP, ki urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu

in se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 smiselno uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (načelo uspeha), povrniti nasprotni stranki in njenemu intervenientu stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Povrnejo se samo potrebni stroški, o čemer odloči sodišče po presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločilo, da je tožnica dolžna prizadeti stranki povrniti njene stroške postopka.

39.Priglašene stroške prizadete stranke je sodišče preverilo v skladu z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) ter ji priznalo 500 točk kot nagrado za sestavo odgovora na tožbo (druga alineja 1. točke tar. št. 34 OT, saj gre za neocenljivo zadevo), 500 točk kot nagrado za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 19. 12. 2022 (prva alineja 2. točke tar. št. 34 OT), 500 točk kot nagrado za zastopanje na naroku (prva alineja 3. točke tar. št. 34 OT), 80 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja (četrti odstavek 6. člena OT), skupaj tako 1580 točk, in še nadaljnjih 25,8 točk za materialne stroške (20 točk + 5,8 točk, tretji odstavek 11. člena OT), kar vse (1605,8 točk) ob vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 963,48 EUR, povečano za 22 % davek na dodano vrednost v vrednosti 211,97 EUR, pa znaša 1.175,45 EUR. Prizadeti stranki je sodišče priznalo tudi potne stroške za prihod njene pooblaščenke na narok 24. 2. 2025 na relaciji Maribor - Celje - Maribor v znesku 47,30 EUR (55 km x 2 x 0,43 EUR). Prizadeta stranka je tako upravičena do povrnitve potrebnih stroškov v skupnem znesku 1.222,75 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora prizadeti stranki povrniti tožnica v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Glede na to, da Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne pozna pojma razveljavitve izpodbijanega akta (prvi odstavek 33. člena ZUS-1), je sodišče štelo, da tožnica s tem smiselno predlaga odpravo izpodbijanega upravnega akta.

2V 12. členu Odloka o PUP v občini Pesnica je določeno, da je na plazovitih in vodnatih terenih (hidromelioracije, akumulacijska jezera, vodotoki) potrebno zagotoviti predhodno geotehnično mnenje k posegu, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije. Stroški izdelave geotehničnega mnenja bremenijo investitorja.

3Primerjaj VSRS sklep I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 39, 39/5, 43

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.