Jedro

Tožnica, ki je opravljala dela na navijalnem stroju in ki je zatikanje papirja odpravila tako, da je posegla v delujoči stroj, je prispevala k nastanku škodnega dogodka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ter toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) povrne pravdne stroške. V presežku za nadalje zahtevani znesek 3.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2015 dalje do plačila pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Tožnica s pravočasno pritožbo delno (za znesek 2.400,00 EUR s pripadki) izpodbija zavrnilni del sodbe. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo s prisojo nadaljnjega zneska 2.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2015 dalje do plačila. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno ni sporno, da je tožnica opravljala dela na navijalnem stroju ter da je do škodnega dogodka prišlo, ko je zatikanje ovijalnega papirja odpravila tako, da stroja ni izključila, ampak je posegla v delujoči stroj, pri čemer ji je zagrabilo prste roke. Tožnica je v škodnem dogodku utrpela stisnino desne roke, predvsem v predelu sklepa med osnovnim in srednjim členkom 3. prsta desne roke. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila konkretna opustitev zavarovanca toženke, ki je dopuščal, da so delavci odpravljali zatikanje papirja s poseganjem v delujoči stroj, vzrok za tožnici nastalo škodo ter da je tožnica k nastali škodo soprispevala, saj je v delujoči stroj posegla, čeprav je bila seznanjena z vsemi navodili varnega dela in je tudi opravila izpit iz varstva pri delu.

5. Sodišče prve stopnje je tožničin prispevek k nastanku škodnega dogodka ocenilo s 50 odstotki. Pritožba se neutemeljeno zavzema za spremembo tega deleža na 20 odstotkov, saj potek škodnega dogodka potrjuje tako presojo in ne omogoča ocene o nižjem prispevku tožnice k nastanku škode (171. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Vsakdo je namreč dolžan skrbeti za lastno varnost. Delovnopravni predpisi nalagajo tudi delavcem skrb za varovanje lastnega življenja in zdravja (12. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu). Tožnica je na predmetnem stroju delala deset let. Vedela je, da poseganje v delujoči del stroja ni dovoljeno, poleg tega pa bi lahko v primeru zataknitve papirja izklopila le eno fazo postopka (rez traku), zaradi česar ne bi prišlo do zaustavitve procesa, s čemer je svoje ravnanje opravičevala.

6. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v odmero denarne odškodnine za tožnici nastalo nepremoženjsko škodo v obliki telesnih bolečin, strahu ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je v 179. in 182. členu OZ, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

7. Podroben dejanski obseg tožnici nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov od 26. do 30. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.

8. Pritožbena trditev, da je bil tožnici za strah priznan zgolj znesek 500,00 EUR, ni pravilna, saj je bila za to obliko škode odmerjena v celoti zahtevana denarna odškodnina v znesku 1.000,00 EUR.

9. S pritožbeno izpodbijano odmero denarne odškodnine na znesek 2.100,00 EUR za telesne bolečine ter na 1.700,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je prvo sodišče pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine. Pritožbeno sodišče glede na konkretne okoliščine zato nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine, saj prvo sodišče ni v premajhni meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin, kot to izpostavlja pritožba. Glede na to, da je bolečinsko obdobje trajalo osem tednov, da se bile bolečine omejene zgolj na dlan, da bo v bodoče tožnica imela zgolj občasne lahke bolečine v predelu sredinca desne roke, da je bila tožnica ob škodnem dogodku stara 42 let in da jo posledice ovirajo le v toliko, da je nekoliko zmanjšano sposobna za dela, ki zahtevajo močan prijem z desnico v smislu pritiska sredinca ob dlan in za dvigovanje bremen s sredincem desne roke, je odmerjena odškodnina primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpela tožnica. Tudi znesek denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Odmerjeni znesek 4.800,00 EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, pomeni 4,27 takratne povprečne neto plače (= 1.122,40 EUR; Uradni list RS št. 82/2019).

10. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

11. Tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo pritožbe, s katero ni uspela (prvi odstavek 165. člena ter prvi odstavek 154. člena ZPP).