Up-177/01

4. 7. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 4. julija 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. A. se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave v postopku pred Okrajnim sodišče v Kranju v zadevi št. P 638/91, zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnica je vložila ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 169/2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kranju št. P 638/91 z dne 19. 8. 1999, s katerima so bili kot neutemeljeni zavrnjeni vsi njeni tožbeni zahtevki.

Navaja, da sta bili izpodbijani sodni odločbi izdani v ponovljenem postopku na njeno dediščinsko tožbo, ki jo je prvotno vložila že dne 12. 9. 1988, potem ko jo je sodišče dne 20. 6. 1988, po pravnomočnosti sklepa o dedovanju z dne 29. 5. 1975, obvestilo, da je našlo oporoko njenega pokojnega očeta iz leta 1951, ki je bila v sodni hrambi ter v njeno korist.

Pritožnica v vsebinskem delu uveljavlja kršitev pravice do poštenega sojenja. Poleg tega uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku zaradi dolžine postopka pred sedaj Okrajnim sodiščem v Kranju. Pri tem navaja, da je sodišče potrebovalo 11 oziroma 8 let, da je ponovno odločilo o njenem zahtevku. Ocenjuje, da 8 let gotovo ni razumen rok, v katerem sodišče odloči o zahtevku, o katerem je že odločalo.

S tem sklepom Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi v delu, v katerem se zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in bi za pritožnika nastale nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

V postopku, ki naj bi trajal nerazumno dolgo, je bila že izdana pravnomočna sodba. Zatrjevana kršitev ustavne pravice je torej ob vložitvi ustavne pritožbe že prenehala. Morebitne zahtevke (odškodnina) iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko pritožnica v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo. Pritožnica ni izkazala, da bi navedeno sodno pot pred vložitvijo ustavne pritožbe izkoristila.

Ker pritožnica glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpala vseh pravnih sredstev, je Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (tako npr. odločba Ustavnega sodišča št. Up-73/97 z dne 7. 12. 2000, Uradni list RS, št. 16/2001). O preostalem delu ustavne pritožbe bo Ustavno sodišče odločilo posebej, ko bo zadeva na vrsti za odločanje.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude