Jedro

Začasna zastopnica je bila postavljena za zastopanje mrtvih oseb pri geodetski storitvi - postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku. Četudi upravni postopek še ni zaključen (bil je le prekinjen zaradi nepotitve solastnikov na sodni postopek), to ne pomeni, da ima zastopnica pooblastilo za zastopanje tudi v sodnem postopku. Določba petega odstavka 11. člena ZEN je res lex specialis, vendar gre za posebno določbo, ki velja za upravni postopek in ne obratno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev za sodno določitev meje, ker je ugotovilo, da sta dve od nasprotnih udeleženk, ki imata v postopku z ostalimi udeleženci položaj nujnih enotnih sospornikov, mrtvi, zaradi česar ne moreta nastopati v postopku.

Proti sklepu se pritožujeta predlagatelja po pooblaščenki. Pritožnika menita, da je sodišče zagrešilo kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, in sicer s tem, ko je zmotno uporabilo določbi 76. in 81. člena ZPP. Navajata, da je v sklepu ostalo spregledano, da je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) kot upravni državni organ drugi in tretji nasprotni udeleženki (ter petemu nasprotnemu udeležencu), za katere je predlagatelj upravnega postopka Z.D. trdil, da so pokojni oz. da je njihovo prebivališče neznano, že postavila z odločbo začasne zastopnike. V tretji točki sklepa GURS z dne 3.12.2014 je določeno, da bo te solastnike v upravnem postopku zastopal začasni zastopnik „dokler bodo podani razlogi za zastopanje“ in da „njegova funkcija preneha po končani upravni zadevi“. Šlo je za postavitev zastopnika na podlagi zakona, ki je predvidel prav takšno situacijo, kot je konkretna in je jasno, da umrli formalno nima sposobnosti biti stranka. Določba petega odstavka 11. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN) je lex specialis nasproti določbi 81. člena ZPP. Predlagatelja sta sklep GURS priložila predlogu za sodno ureditev meje in se v predlogu takoj na začetku nanj tudi sklicevala. Sodišče pa se do teh navedb ni opredelilo, niti jih ni omenilo. V predmetni zadevi upravni postopek še vedno traja, po petem odstavku 39. člena ZEN se v primeru začetka sodnega postopka za ureditev meje postopek evidentiranja meje po ZEN s sklepom le prekine. V tej zadevi je GURS prekinil postopek dne 29.6.2015, torej ima zastopnica I.U. še vedno status začasnega zastopnika. Pri postopku evidentiranja meje po ZEN in nadaljevanem sodnem postopku po ZNP gre pravno gledano za enovit postopek, zato lahko začasni zastopnik, postavljen s strani GURS, zastopa pokojnega solastnika tudi v sodnem postopku. Gre za tipičen način varovanja pravice umrlega lastnika, zastopnik je v petem odstavku 11. člena določen zaradi „sposobnosti varovati premoženjske in druge pravice neznanega ali umrlega lastnika sosednje nepremičnine“. Pritožba še navaja, da gre za analogno situacijo tisti, ko npr. CSD po ZZZDR v upravnem postopku postavi skrbnika za posebni primer. Poleg tega sta predlagatelja v 5. točki predloga za sodno ureditev meje izrecno navedla, da sodišču podredno predlagata postavitev ustreznega zastopnika, to je skrbnika za poseben primer ali začasnega zastopnika, sklep pa se tudi do tega predloga v ničemer ni opredelil. Predlog za postavitev zastopnika umrli osebi je bil podan na Okrajnem sodišču v Sežani, ki je enoten sodni organ in se zato šteje, da je bil eventuelno podan tudi zapuščinskemu oddelku istega okrajnega sodišča. Z odločbo je bila predlagateljema odvzeta pravica do sodnega varstva. Prisiljena sta bila v sprožitev sodnega postopka znotraj roka 30 dni, ki ga je določil GURS. Ni jasno, kako naj bi po mnenju sodišča predlagatelja sploh ravnala, da bi lahko sodni postopek proti umrlim solastnikom začela. Nemogoče je, da bi bil v tridesetih dneh na njun predlog izpeljan zapuščinski postopek. Predlagatelja dovolj časa nista imela, saj upravnega postopka nista začela onadva, ampak nasprotni udeleženci. Potisnjena sta v nemogoč procesni položaj, ki jima jemlje pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišča, da sta druga in tretja nasprotna udeleženka M.M. in L.S. mrtvi. Ti dve udeleženki zato nimata sposobnosti biti stranka, saj je po 1. odst. 76. člena ZPP (ki se na podlagi 37.člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku), lahko stranka postopka le (živa) fizična ali (obstoječa) pravna oseba. Ker mrtva oseba ne more biti stranka postopka(1), ji tudi ni mogoče postaviti zastopnika, kot to (med drugim) predlaga pritožba. Solastniki nepremičnin, v zvezi s katerimi naj bi sodišče uredilo mejo, so v sodnem postopku nujni enotni sosporniki, udeleženi morajo biti vsi in ker v obravnavanem primeru to zaradi smrti dveh solastnic ni bilo mogoče, je prvostopenjsko sodišče pravilno predlog zavrglo. Predlagatelja se sicer zavzemata za to, da bi mrtvi nasprotni udeleženki v sodnem postopku zastopala I.U., ki je bila imenovanima postavljena za začasno zastopnico v postopku pred GURS, a tak predlog ni utemeljen. Iz sklepa GURS z dne 3.12.2014 povsem jasno izhaja, da je bila začasna zastopnica postavljena za zastopanje mrtvih oseb pri geodetski storitvi - postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku in da njena funkcija preneha po končani upravni zadevi. Odločitev GURS-a je imela podlago v 5. odstavku 11. člena ZEN, v katerem je izrecno predvidena možnost postavitve začasnega zastopnika za geodetsko storitev in nadaljnji splošni upravni postopek. Četudi upravni postopek še ni zaključen (s sklepom z dne 29.6.2015 je bil le prekinjen zaradi napotitve solastnikov na sodni postopek), to ne pomeni, da ima zastopnica pooblastilo za zastopanje tudi v sodnem postopku. Določba petega odstavka 11. člena ZEN je res lex specialis, vendar gre za posebno določbo, ki velja za upravni postopek in ne obratno.

Tudi ne drži, da naj bi bila predlagateljema postopka s tako odločitvijo odvzeta pravica do sodnega varstva. Sodni postopek za ureditev meje po 77. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) lahko sprožita kadarkoli.

Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

op. št. 1: Tako tudi Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, stran 351.