Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je postavljen zahtevek za utesnitev - ukinitev služnosti glede določenih prevoznih sredstev (s strani sodišče obravnavan kot podredni zahtevek) vsebovan v zahtevku za ukinitev služnosti glede vseh prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot primarni zahtevek), ko gre v obeh zahtevkih za isto služnostno pot. - ali lahko tožnik v predmetni zadevi uveljavlja iste ugovore oz. razloge v zahtevku za prenehanje oz. utesnitev služnosti, kot jih je kot toženec navajal v postopku P 49/2016, kjer se je zahtevku toženca (tam tožnika) za ugotovitev služnosti branil z istimi ugovori, kot jih navaja v tem postopku in je bilo o teh vprašanjih že pravnomočno odločeno.

- ali je pri utesnitvi oz. ukinitvi služnosti potrebno upoštevati in to je glede na to, da je služnost potrebno izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar (t.j. pravica obračanja z osebnim vozilom in s traktorjem in traktorjem s priključki brez lastnih koles, kar je bilo v predmetni zadevi utesnjeno) upoštevati znatno oteženost in težave, ki jih ima lastnik gospodujoče stvari - toženec z obračanjem teh vozil na gospodujočem zemljišču ter s tem znatno poslabšanje življenjskih zmožnosti in močno oteženost dotedaj nespremenjenega življenja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je postavljen zahtevek za utesnitev – ukinitev služnosti glede določenih prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot podredni zahtevek) vsebovan v zahtevku za ukinitev služnosti glede vseh prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot primarni zahtevek), ko gre v obeh zahtevkih za isto služnostno pot?

2. Ali lahko tožnik v predmetni zadevi uveljavlja iste ugovore oz. razloge v zahtevku za prenehanje oz. utesnitev služnosti, kot jih je kot toženec navajal v postopku P 49/2016, kjer se je zahtevku toženca (tam tožnika) za ugotovitev služnosti branil z istimi ugovori, kot jih navaja v tem postopku in je bilo o teh vprašanjih že pravnomočno odločeno?

3. Ali je pri utesnitvi oz. ukinitvi služnosti treba upoštevati in to ne glede na to, da je služnost potrebno izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar (t.j. pravica obračanja z osebnim vozilom in s traktorjem in traktorjem s priključki brez lastnih koles, kar je bilo v predmetni zadevi utesnjeno) znatno oteženost in težave, ki jih ima lastnik gospodujoče stvari – toženec z obračanjem teh vozil na gospodujočem zemljišču ter s tem znatno poslabšanje življenjskih zmožnosti in močno oteženost dotedaj nespremenjenega življenja?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe in zavrnilo primarni zahtevek, ugodilo pa je podrednemu zahtevku na utesnitev služnostne pravice obračanja z osebnim vozilom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je utesnilo tudi služnostno pravico obračanja s traktorjem in traktorjem s priključki, ki nimajo nameščenih lastnih koles. V preostalem je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: – Ali je postavljen zahtevek za utesnitev – ukinitev služnosti glede določenih prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot podredni zahtevek) vsebovan v zahtevku za ukinitev služnosti glede vseh prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot primarni zahtevek), ko gre v obeh zahtevkih za isto služnostno pot? - Ali lahko tožnik v predmetni zadevi uveljavlja iste ugovore oz. razloge v zahtevku za prenehanje oz. utesnitev služnosti, kot jih je kot toženec navajal v postopku P 49/2016, kjer se je zahtevku toženca (tam tožnika) za ugotovitev služnosti branil z istimi ugovori, kot jih navaja v tem postopku in je bilo o teh vprašanjih že pravnomočno odločeno? - Ali lahko pritožbeno sodišče samo, brez da bi imela pravdna stranka – toženec možnost, da se izjavi, oz. kakršnegakoli že rednega pravnega sredstva, odloči, da na takšen način, kot je v konkretnem, ko je brez naroka, brez kakršnekoli možnosti podaje izjave, in potem tudi rednega pravnega sredstva poseglo v toženčevo pravico in mu odvzelo s sodbo popreje priznano stvarno pravico, vpisano v zemljiški knjigi, obračanja s traktorjem in traktorjem s priključki, ki nimajo nameščenih lastnih koles? - Ali je pri odločanju o zahtevku za utesnitev služnosti pomembno odgovoriti tudi na vprašanje nekoristnosti stvarne služnosti, saj sodišče druge stopnje navede, da se nekoristnost pri utesnitvi služnosti ne zahteva? - Ali je mogoče govoriti o bistveno spremenjenih okoliščinah, v katerih je stvarna služnost ustanovljena, če je bila stvarna služnost priznana s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 49/2016 z dne 31. 5. 2016, potrjeno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2713/2016 z dne 7. 12. 2016, tožba za ukinitev oz. kasneje zahtevek za utesnitev služnosti pa je vložena v letu 2017 in se okoliščine niso prav v ničemer spremenile in je služnostna pravica obračanja z osebnim vozilom in pravica obračanja s traktorjem in traktorjem s priključki, ki nimajo nameščenih lastnih koles še vedno koristna za gospodujočo nepremičnino? - Kako je mogoče zadostiti pravnim določilom SPZ glede utesnitve oz. ukinitve služnosti v škodo lastnika gospodujočega zemljišča – toženca z napadeno odločitvijo, kot je bila sprejeta s strani sodišča prve in druge stopnje glede utesnitve služnosti, če je obstoječa služnostna pot za uporabo gospodujočega zemljišča popolnoma nekoristna ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je služnost ustanovljena, ko pa se v konkretnem ni popolnoma nič nikoli in nikdar niti najmanj spremenilo? - Ali je pri utesnitvi oz. ukinitvi služnosti potrebno upoštevati in to ne glede na to, da je služnost potrebno izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar (t.j. pravica obračanja z osebnim vozilom in s traktorjem in traktorjem s priključki brez lastnih koles, kar je bilo v predmetni zadevi utesnjeno) upoštevati znatno oteženost in težave, ki jih ima lastnik gospodujoče stvari – toženec z obračanjem teh vozil na gospodujočem zemljišču ter s tem znatno poslabšanje življenjskih zmožnosti in močno oteženost dotedaj nespremenjenega življenja?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v obravnavanem primeru podani glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).