Jedro

Ker sodišče v izpodbijani sodbi ponovno ni obrazložilo, zakaj v revidentkinem primeru ni (je) šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da je izpodbijana sodba glede odločilnih dejstev neustrezno obrazložena, pa ne glede na to, ali gre za to, da izrek nasprotuje obrazložitvi ali pa, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje pred drugim senatom.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo delno ugodilo zahtevku tožnice in sklepa disciplinske komisije in sveta tožene stranke z dne 29.10.1993 in 9.12.1993, na podlagi katerih je tožnici zaradi ugotovljenih disciplinskih kršitev prenehalo delovno razmerje, spremenilo tako, da je glede ene očitane disciplinske kršitve tožnico oprostilo in v tistem delu ustavilo postopek, v ostalem pa njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in istočasno sklenilo, da tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške, tožena stranka pa sama trpi svoje revizijske stroške.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navajala je, da je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo, poleg tega pa je sodba ponovno taka, da je njen izrek v nasprotju z obrazložitvijo in njenimi razlogi. Sporno izplačilo je bilo odobreno in ni bilo nezakonito, izplačilo ni bilo opravljeno komu drugemu ampak tožnici. Poleg tega sodišče izrek sodbe obrazlaga v nasprotju z obrazložitvijo sodbe z dne 14.11.1996, kjer je bilo jasno obrazloženo, da povzročanje nemira in nereda ne predstavlja samostojne hujše kršitve delovnih obveznosti. Ker ni razčiščeno, pod katero rubriko je bil sporni dodatek izplačan, materialno pravo ni moglo biti prav uporabljeno. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob reševanju revizije je revizijsko sodišče ponovno ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, ki jo uveljavlja revizija.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodba še vedno nima razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega pa je ali nerazumljiva ali pa je obrazložitev v nasprotju z dokazi v spisu. To velja za obrazložitev v prvem odstavku na četrti strani, ker govori, da "ji je dovolila izplačati" (komu?), prav tako pa ni jasno (drugi odstavek na četrti strani), kaj pomeni povzročanje nemira in nereda. To bi lahko bila samostojna kršitev (ki sicer ni bila predmet odločanja v tem postopku, kljub temu pa tožeča stranka obrazložitev sodbe tako razume), lahko pa je kvalifikatorna okoliščina za izrek najstrožjega ukrepa pri disciplinski kršitvi malomarnega opravljanja dela.

Predvsem pa izpodbijana sodba še vedno nima za odločitev bistvenih razlogov. Sodišče druge stopnje je, namesto da bi ugotovilo in obrazložilo, v čem je bilo sporno izplačilo nezakonito in kakšna je bila vloga revidentke pri takem izplačilu, da je lahko huje kršila svoje delovne obveznosti, ponovno samo zaključilo, da je revidentka s tem, ko je kljub temu, da je poznala sklep komisije za delovna razmerja tožene stranke iz januarja 1992 in dogovora z dne 4.9.1992, zaradi obračunavanja plače (čigave) v nasprotju z internimi dogovori tožene stranke, storila hujšo kršitev delovne obveznosti.

Revizijsko sodišče je že zavzelo stališče, da samo obračunavanje plače in problem odobritve dodatka na plačo s strani računovodkinje Š., ki naj bi bilo v nasprotju z akti tožene stranke, samo po sebi ni odločilno za ugotovitev storitve hujše kršitve delovnih obveznosti po 17. točki 31. člena pravilnika o odgovornosti za delovne obveznosti - nezakonito ravnanje z družbenimi sredstvi, niti ne po 21. točki 31. člena pravilnika - zloraba položaja. Prav tako ni, razen če je revidentka imela ustrezna pooblastila, pomembno, ali je dopustila nezakonit obračun. Za presojo, ali je šlo za nezakonito ravnanje revidentke z družbenimi sredstvi in njeno zlorabo položaja bi bila lahko bistvena samo ugotovitev sodišča, ali je bilo sporno izplačilo zakonito ali ne in kakšna so bila pooblastila udeležencev, ki so pri tem sodelovali. To pomeni, da mora biti za ugotovitev očitanih disciplinskih kršitev razčiščeno vprašanje, kakšna so bila pooblastila revidentke in kakšen je bil vpliv tožnice na izplačilo, če je bilo to nezakonito. Dejstvo, da se je revidentka zavedala, da obračun plače ni v skladu z navodili in sklepi tožene stranke, še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti zaradi nezakonitega ravnanja z družbenimi sredstvi ali celo zlorabe položaja, če njen položaj obračunalke plače ni omogočal samostojnega razpolaganja s sredstvi. Tako za nezakonito ravnanje z družbenimi sredstvi kot tudi za zlorabo položaja gre lahko samo v primeru, če ima tisti, ki naj bi tako kršitev storil, vsa pooblastila, potrebna za storitev take kršitve. Obračunalke plač običajo nimajo pooblastil za samostojno razpolaganje s sredstvi in vprašanje je zato, od kod seže njena odgovornost pri obračunavanju in izplačilu plače. Ali je odgovorna samo za čiste izračune ali tudi za to, kaj v izračun sodi. To še ne pomeni, da revidentka ne bi mogla nezakonito ravnati z družbenimi sredstvi in zlorabiti svojega položaja ter s tem storiti očitane disciplinske kršitve, vendar je treba pred odločitvijo o njeni disciplinski odgovornosti osvetliti njen položaj pri toženi stranki.

Ker sodišče v izpodbijani sodbi ponovno ni obrazložilo, zakaj v revidentkinem primeru ni (je) šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da je izpodbijana sodba glede odločilnih dejstev neustrezno obrazložena, pa ne glede na to, ali gre za to, da izrek nasprotuje obrazložitvi ali pa, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ponovno bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP/77 sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje s tem, da bo zadevo obravnaval drug senat. O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP/77. Sodišče je določbe ZPP/77 uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenje v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).