Jedro

Upnik ni opravil dolžne skrbnosti, ki ga posebej ob dejstvu, da gre za motenjsko pravdo zavezuje specialna določba 429. člena ZPP. Izvršilni predlog je vložil prepozno in zato izgubil pravico zahtevati prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, to je nadomestnega dejanja v smislu 225. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik in upnik nosita sama, vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika z dne in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v ... z dne... razveljavilo, predlog za izvršbo z dne kot prepozen zavrglo ter izvršilni postopek ustavilo (točka I. izreka), hkrati pa delodajalcu in organizacijam za plačilni promet naložilo, da deblokirajo zarubljena sredstva po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v ..., citiranega zgoraj in jih po pravnomočnosti tega sklepa prenesejo na dolžnikov račun (točka II. izreka) ter odločilo, da je upnik dolžan dolžniku povrniti 130,72 EUR izvršilnih stroškov, upnik pa sam nosi stroške odgovora na ugovor (točka III. izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper ta sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje upnik, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. in 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter predlaga njegovo spremembo. Najprej v pritožbi izpostavlja sodbo Višjega sodišča v opr. št.... z dne ...z navedbo, da upnik nima informacije o tem, kdaj je bil sklep vročen dolžniku, zato ga ne smejo zadeti negativne posledice v primeru, če vročitev ni bila opravljena na isti dan. Nadalje navaja, da se dolžnik na potek roka ne more sklicevati, saj je ravnal nepošteno, ker je ves čas zagotavljal, da bo svojo obveznost izpolnil in je celo prvostopno sodišče, ki je odločalo o tožbi dne obvestil o tem, da je že pričel z opravljanjem gradbenih del, ki pa mu naj bi jih prepovedal gradbeni inšpektor, sodišče je o tem obvestilo tudi upnika. Dolžnika za opravo naloženih del neposredno pooblašča sodba (očitno mišljen s tem motenjski sklep), zato njegovo sklicevanje na potrebo po gradbenem dovoljenju, ni utemeljeno. Upnik je utemeljeno pričakoval, da bo dolžnik svojo obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja v celoti izpolnil, zato ni imel razloga, da začenja izvršilni postopek, ko pa mu je postalo jasno, da dolžnik očitno nima resnega namena, je bil prisiljen vložiti predmetni predlog za izvršbo. Sodišče nepoštenemu ravnanju dolžnika ne bi smelo pokloniti pravnega varstva.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik prereka navedbe v pritožbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev, s katero je ugovoru ugodilo, izdani sklep o izvršbi razveljavilo, predlog pa kot prepozen zavrglo in izvršilni postopek ustavilo, hkrati pa deblokiralo zarubljena denarna sredstva, ki so bila namenjena upniku, da namesto dolžnika opravi naloženo mu dejanje v izvršilnem naslovu, sprejelo na podlagi ugotovitve, da je bil izvršilni predlog vložen prepozno, upoštevaje pri tem določbo 429. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Po 429. členu ZPP tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato, da ga opravi. Po tretjem odstavku 313. člena ZPP začne teči rok za izpolnitev dajatve prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev in ima po drugem odstavku 320. člena ZPP nasproti strankam sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena, pri čemer se obe zakonski določbi uporabljata tudi za sklepe skladno z določbo 332. člena ZPP.

7. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so naslednje: izvršilni predlog je bil vložen dne 24. 12. 2009 podlaga izvršilnemu predlogu je izvršilni naslov, to je sklep o motenju posesti Okrajnega sodišča v ... z dne ...

upnik je zahteval prisilno izvršitev obveznosti po izvršilnem naslovu (po katerem bi moral dolžnik (toženec) vzpostaviti prejšnje stanje ceste) v smislu izpolnitve te obveznosti po drugih osebah, ker gre za dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug (225. člen ZIZ) rok za izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu (paricijski rok) je znašal 8 dni sklep o motenju posesti je bil vročen pooblaščencu upnika dne 5. 11. 2009, pooblaščenki dolžnika pa 7. 11. 2009, torej dva dni kasneje paricijski rok je pričel teči 8. 11. 2009 in se je iztekel dne 15. 11. 2009, 16. 11. 2009 je začel teči 30 dnevni prekluzivni rok, ki se je iztekel 15. 12. 2009 izvršilni predlog je bil vložen 24. 12. 2009. 8. Na podlagi vseh navedenih in pravno odločilnih dejstev je ugotovitev sodišča prve stopnje o preteku prekluzivnega roka iz 429. člena ZPP pravilna, posledično pa tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju izvršilnega predloga in ustavitvi postopka prisilne izterjave.

9. Upnik smiselno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, kdaj je bil njemu in kdaj dolžniku vročen motenjski sklep, češ, da nima informacije o tem, kdaj je bil sklep sodišča vročen dolžniku in ga zato ne smejo zadeti negativne posledice. Nasproti strankam ima sodba (v našem primeru sklep) učinek šele od dneva, ko jim je vročena (drugi odstavek 320. člena v zvezi s 332. členom ZPP), kajti šele z vročitvijo sodne odločbe strankam je šteti, da je strankam znana njena vsebina. Nedvomno je (in kar izhaja tudi iz v tem izvršilnem postopku priložene dokazne listine, to je pravdnega spisa Okrajnega sodišča v ... II P..., v katerem je bil izdan sklep o motenju posesti), da je bil motenjski sklep vročen tožniku (upniku) dva dni pred vročitvijo tožencu (dolžniku), in sicer mu je bil vročen dne 5. 11. 2009 (dolžniku 7. 11. 2009). Upnik dejstva sprejema motenjskega sklepa v pritožbi ne zanika. Vročitev sklepa upniku pa je imela za posledico, da ga je od vročitve dalje vezala skrbnost, da preveri tek roka po specialni določbi 429. člena ZPP, to je roka, ki je dejansko vezan na opravljeno vročitev tožencu (dolžniku). Očitno je, da upnik ni opravil dolžne skrbnosti, ki ga posebej ob dejstvu, da gre za motenjsko pravdo zavezuje specialna določba 429. člena ZPP. Izvršilni predlog je vložil prepozno in zato izgubil pravico zahtevati prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, to je nadomestnega dejanja v smislu 225. člena ZIZ. Ker gre za prekluzivni rok, le-tega ni mogoče podaljševati, zato so vsa nadaljnja pritožbena izvajanja o nepoštenosti ravnanja dolžnika v tem postopku brezpredmetna. V posledici pa je odpadla potreba po odgovarjanju na tovrstna pritožbena izvajanja.

10. Zaradi navedenega, in ker v postopku na prvi stopnji niso bile zagrešene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi.

11. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

12. Stroške postopka s pritožbo je dolžan nositi upnik sam, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP). Prav tako nosi dolžnik sam stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni prispeval k rešitvi na drugi stopnji (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

13. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.