Jedro

Odgovor na tožbo je vložil toženec po pooblaščencu, ki je predložil ustrezno pooblastilo, zato ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je lastnik nepremičnin ..., vpisanih v vl. št. 2 k.o. ... Zavrnilo je tudi zahtevek za izstavitev ustrezne listine za vknjižbo lastninske pravice na navedeni nepremičnini. Zavrnitev tožbenega zahtevka je posledica presoje, da ni izkazana tožnikova dobra vera, potrebna za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik pravočasno vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Uveljavlja kršitev 277., 278. in 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB3) in smiselno tudi kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V reviziji zatrjuje, da toženec na tožbo ni odgovoril. Pisanje, ki je bilo vloženo na sodišču kot odgovor na tožbo je napisal v prvi osebi in podpisal B. M., torej tretja oseba, ki ni bil toženec in torej tudi ne pravdna stranka. Ta se pojavlja v pravdi kot pravdna stranka namesto toženca, ne pa kot njegov pooblaščenec, kot neutemeljeno ugotavljata nižji sodišči. Res je bilo v odgovoru na tožbo priloženo pooblastilo, vendar iz njega izhaja, da je toženec pooblastil B. M. za zastopanje v zvezi z nasledstvom, ne pa za zastopanje v konkretnem pravdnem postopku. Zato so bili podani vsi razlogi za izdajo zamudne sodbe.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožencu, ki nanjo ni odgovoril in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik v reviziji ponavlja svoje pritožbene trditve, na katere je pritožbeno sodišče z izpodbijano sodbo izčrpno odgovorilo. Zavzelo je stališče, da je toženec skladno z 277. in 278. členom ZPP odgovoril na tožbo in sicer po pooblaščencu, ki je predložil ustrezno pooblastilo. Zato ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči druge in prve stopnje nista storili v reviziji zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da so revizijske trditve zmotne, sama revizija pa neutemeljena.

7. Dne 14. 6. 2005 vložen odgovor na tožbo je pravočasen in obrazložen. Stranke lahko opravljajo pravdna dejanja po pooblaščencu (prvi odstavek 86. člena ZPP), ki je v postopku pred okrajnim sodiščem lahko kdorkoli, ki je popolnoma poslovno sposoben (prvi odstavek 87. člena ZPP). V obravnavanem primeru je odgovor na tožbo vložen po pooblaščencu B. M., kar je izrecno razvidno iz uvoda te vloge, kjer je navedeno, da je odgovor na tožbo vložen na podlagi pooblastila toženca V. T. z dne 28. 5. 2005. Očitno gre za laičnega pooblaščenca in za vlogo z nekaj nerelevantnimi napakami, ki pa ne vplivajo na presojo, da odgovor na tožbo ustreza določbi 278. člena ZPP. Pravilno je tudi, da je odgovor na tožbo podpisan, saj mora imeti vsaka vloga podpis vlagatelja (drugi odstavek 105. člena ZPP) in kadar je vloga vložena po pooblaščencu, jo ta tudi podpiše. 8. Neutemeljen je nadaljnji revizijski očitek, da B. M. ob vložitvi odgovora na tožbo ni imel ustreznega pooblastila. Odgovoru na tožbo priloženo pooblastilo z dne 28. 5. 2005 ima vse potrebne sestavine. V njem sta individualno določeni osebi pooblastitelja (toženca) in pooblaščenca (B. M.). Določen je obseg pooblastila, saj je toženec v pooblastilu zapisal, da pooblašča B. M., „da me zastopa pred sodiščem in drugimi institucijami v zvezi z nasledstvom nepremičnine v ..., vpisanih pri vl. št. 2 ...“. Pooblastilo se torej nanaša na zastopanje pred sodiščem v zvezi z nepremičnino, ki je predmet tega pravdnega postopka. Neutemeljeno trdi revizija, da je toženec pooblastil B. M. za zastopanje v zvezi z nasledstvom in ne za zastopanje v konkretnem pravdnem postopku. Iz vsebine obravnavane pravdne zadeve je namreč razvidno, da je toženec tožen zato, ker je kot dedič univerzalni pravni naslednik lastnice nepremičnin, glede katerih poteka spor. To pooblastilo, ki vsebuje notarsko overjen podpis toženca kot pooblastitelja, je bilo predloženo sodišču v tej pravdni zadevi, zato revizijsko sodišče zaključuje, da je pravilno stališče sodišč druge in prve stopnje, da gre za veljavno pooblastilo, ki se nanaša na obravnavano pravdno zadevo.

9. Glede na navedeno ne drži revizijska trditev, da se B. M. pojavlja v tej pravdi kot pravdna stranka namesto toženca, temveč je pooblaščenec s pravilnim pooblastilom. Odgovor na tožbo je vložil kot toženčev pooblaščenec, zato je neutemeljena tudi trditev, da odgovora na tožbo ni vložila pravdna stranka. Pogojev za izdajo zamudne sodbe torej ni bilo. Revizijsko sodišče je zato ugotovilo neutemeljenost revizijskih trditev o kršitvah postopka in je na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo tožeče stranke zavrnilo, s tem pa tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka.