Jedro

Razveljavitve Pogodbe o prenosu poslovnega deleža ni mogoče izenačevati z izpolnitvijo v tej pravdi uveljavljanega zahtevka za ugotovitev ničnosti omenjene pogodbe. Toženki s podpisom Sporazumne razveze Pogodbe o prenosu poslovnega deleža nista priznali ničnosti te pogodbe, pač pa sta razvezali za njiju do tedaj veljavno pogodbo.

Izrek

I. Pritožba prve toženke zoper sklep z dne 6. 7. 2018 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba tožeče stranke zoper dopolnilni sklep z dne 27. 9. 2017 se zavrne in se izpodbijani dopolnilni sklep potrdi.

III. Prva toženka sama krije svoje stroške za pritožbo z dne 13. 7. 2018. IV. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni prvi toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo z dne 17. 11. 2017 v znesku 214,19 EUR, drugi toženki pa stroške odgovora na pritožbo z dne 19. 3. 2019 v višini 142,79 EUR, po poteku tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 7. 2018

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 17. 10. 2017 (I. točka izreka) ter stečajnega upravitelja druge toženke B. P. pozvalo, da prevzame pravdo (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep v celoti je pritožbo vložila prva toženka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, tožeči stranki pa v plačilo naloži stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Na pritožbo prve toženke tožeča stranka in druga toženka nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

Dosedanji potek postopka

5. Sodišče prve stopnje je 14. 7. 2017 izdalo sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (prim. list. št. 81). Sklep, v katerem je med drugim obrazložilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom, je 2. 9. 2017 postal pravnomočen.

6. 27. 9. 2017 je sodišče prve stopnje izdalo dopolnilni sklep, s katerim je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške (I. točka izreka dopolnilnega sklepa) in da je dolžna toženima strankama v roku 15 dni od prejema sklepa povrniti pravdne stroške v višini 4.194,51 EUR, po izteku tega roka dalje pa z zamudnimi obrestmi v višini zakonske obrestne mere (II. točka izreka dopolnilnega sklepa). Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pritožbo. Sodišče prve stopnje jo je vročilo (dotedanji) pooblaščenki toženk, Odvetniški družbi K. Ta je na pritožbo odgovorila dne 17. 11. 2017 (prim. list. št. 104).

7. Pri predhodnem preizkusu pritožbe pa je pritožbeno sodišče ugotovilo (prim. dopis na list. št. 110), da se je zoper drugo toženko dne 17. 10. 2017 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St .../2017 začel stečajni postopek in da je zato postopek v navedenem gospodarskem sporu od tedaj dalje prekinjen po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka (drugi odstavek 101. člena ZPP) in je od začetka stečajnega postopka dalje treba sodna pisanja vročati stečajnemu upravitelju (251. člen ZFPPIPP), je bilo torej evidentno, da pritožba tožeče stranke zoper dopolnilni sklep z dne 27. 9. 2017 še ni bila (pravilno) vročena v odgovor drugi toženki, prav tako tudi, da sodišče prve stopnje še ni povabilo upravitelja, da prevzame pravdo (za obravnavanje pritožbe torej še niso bila izpolnjena vsa pritožbena procesna dejanja). Pritožbeno sodišče je zato predmetni spis vrnilo prvostopenjskemu sodišču. 8. Sodišče prve stopnje je 6. 7. 2018 izdalo z obravnavano pritožbo izpodbijani sklep, s katerim je ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 17. 10. 2017 (I. točka izreka) ter stečajnega upravitelja druge toženke B. P. pozvalo, da prevzame pravdo (II. točka izreka).

O pritožbi

9. Postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, razen v primeru osebnega stečaja, če je predmet spora zahtevek, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Gre za prekinitev postopka po samem zakonu. Pravne posledice začetka stečajnega postopka dejansko in pravno onemogočajo nadaljnji pravdni postopek. Zato sodišče ne odreja prekinitve, temveč le ugotavlja, da je do prekinitve prišlo. Sklep na podlagi določbe 205. člena ZPP ima tako deklaratorni značaj.

10. Deklaratorni značaj ima tudi sklep, ki je vsebovan v I. točki izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je z njim zgolj ugotovilo, da je zaradi začetka stečajnega postopka nad drugo toženko pravdni postopek od 17. 10. 2017 prekinjen.

11. Postopek, ki je bil prekinjen na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, pa se nadaljuje, ko stečajni upravitelj sodišču sam izjavi, da prevzema prekinjeni postopek ali pa ko ga sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom o nadaljevanju postopka povabi, da prevzame prekinjeno pravdo. Stečajni upravitelj se ne more upreti prevzemu pravde1. 12. V tem primeru sklep o nadaljevanju postopka predstavlja sklep iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč z njim upravitelja B. P. povabilo, da prevzame pravdo. Pri tem je v obrazložitvi sklepa tudi izrecno pojasnilo, da se bo z vročitvijo tega sklepa upravitelju (tj. izpodbijanega sklepa z dne 6. 7. 2018) prekinjeni pravdni postopek nadaljeval. Sklep z dne 6. 7. 2018 je bil upravitelju vročen dne 11. 7. 2018 (isti dan je bil vročen tudi pooblaščenki prve toženke)2. Takrat se je prekinjeni pravdni postopek torej že nadaljeval. 13. Ob tako ugotovljenem stanju predmetne zadeve pa se izkaže, da so pravno nerelevantni ugovori, ki jih v obravnavani pritožbi uveljavlja prva toženka. Ker se je z vročitvijo izpodbijanega sklepa stečajnemu upravitelju B. P. predmetni pravdni postopek že nadaljeval, pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da je prekinitev postopka popolnoma nesmiselna (z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa v II. točki izreka bi bila dosežena posledica, ki je prva toženka v bistvu noče). Postopek je bil po samem zakonu prekinjen dne 17. 10. 2017, nadaljeval pa se je z vročitvijo tega sklepa stečajnemu upravitelju dne 11. 7. 2018. 14. Prav tako pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da gre le še za pritožbeni postopek zoper dopolnilni sklep glede stroškov postopka in da zato niti ni smiseln vstop stečajnega upravitelja.

15. Po dopolnilnem sklepu z dne 27. 9. 2017 je tožeča stranka - poleg tega, da sama nosi svoje stroške (I. točka izreka dopolnilnega sklepa) - toženima strankama dolžna povrniti pravdne stroške v višini 4.194,51 EUR (II. točka izreka dopolnilnega sklepa). Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo in v tej predlagala, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevo toženih strank za povrnitev pravdnih stroškov zavrne in hkrati toženima strankama naloži, da tožeči stranki povrneta stroške, ki jih je imela z vodenjem predmetnega pravdnega postopka (prim. list. št. 91). Ker je torej zahtevala drugačno odločitev v zvezi s stroški postopka, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, je bilo drugi toženki (katero z začetkom stečajnega postopka zastopa stečajni upravitelj) torej nedvomno potrebno priznati pravico, da se s pritožbo tožeče stranke seznani in na navedbe iz pritožbe tudi odgovori (če bo pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, bosta namreč toženki tisti, ki bosta morali tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka). Takšna pravica izhaja že iz samega zakonskega besedila, po katerem sodišče prve stopnje izvod pravočasne, popolne in dovoljene pritožbe vroči nasprotni stranki v odgovor na pritožbo (prim. prvi odstavek 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). V pritožbi zatrjevan dogovor med pooblaščenko prve toženke in drugo toženko (dogovor o odvetniškem svetovanju, ki določa, da bo pooblaščenka za drugo toženko opravljala odvetniške storitve v predmetnem postopku pro bono ter da je v primeru uspeha v pravdnem postopku do prisojenih stroškov upravičena pooblaščenka), na navedeno nima vpliva. Gre za notranje razmerje med toženkama in pooblaščenko, ki za predmetni postopek ni relevantno. Do izdaje tega sklepa pritožbenega sodišča pa - poleg tega - tudi ni bilo pravnomočno odločeno o tem, komu pripadajo stroški pravdnega postopka.

16. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena za zadevo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za delno za neutemeljene, delno pa za nerelevantne in je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).v

17. Prva toženka s pritožbo ni uspela. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 27. 9. 2017

18. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške (I. točka izreka dopolnilnega sklepa) in da je dolžna toženima strankama v roku 15 dni od prejema sklepa povrniti pravdne stroške v višini 4.194,51 EUR, po izteku tega roka dalje pa z zamudnimi obrestmi v višini zakonske obrestne mere (II. točka izreka dopolnilnega sklepa).

19. Zoper citirani sklep je iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožbo vložila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevo toženih strank za povrnitev pravdnih stroškov zavrne in hkrati toženima strankama naloži, da tožeči stranki povrneta stroške, ki jih je imela z vodenjem predmetnega pravdnega postopka. Podrejeno je tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

20. Na pritožbo tožeče stranke sta toženki odgovorili in pritožbenemu sodišču predlagali, da jo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa v plačilo naloži še stroške odgovorov.

21. Pritožba ni utemeljena.

22. V skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožeča stranka se torej izogne obveznosti povrnitve stroškov toženi stranki, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek.

23. Tožeča stranka je v obravnavanem gospodarskem sporu dne 16. 5. 2017 umaknila tožbo3, s katero je od prvostopenjskega sodišča primarno zahtevala, da izda sodbo, (1.) da je Pogodba o prenosu poslovnega deleža v družbi P. d. o. o. in o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu, sklenjena med prvo in drugo toženo stranko v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 854/15 z dne 9. 4. 2015 pri notarju A. A., nična, (2.) da je drugo tožena stranka dolžna v roku 15 dni sodnemu registru predlagati povratni prenos poslovnega deleža v družbi P. d. o. o. na prvo toženo stranko, sicer odločba sodišča nadomesti predlog z vsebino, kot izhaja iz izreka sodbe in (3.) da sta toženi stranki dolžni nerazdelno povrniti tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe prve stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. Podrejeno je zahtevala, da izda sodbo, (1.) da se Pogodba o prenosu poslovnega deleža v družbi P. d. o. o. in o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu, sklenjena med prvo in drugo toženo stranko v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 854/15 z dne 9. 4. 2015 pri notarju A. A., razveljavi, (2.) da je drugo tožena stranka dolžna v roku 15 dni s tožečo stranko skleniti pogodbo o prenosu poslovnega deleža v družbi P. d. o. o. pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz izpodbijane Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v družbi P. d. o. o. in o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu, sklenjene med prvo in drugo toženo stranko v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 854/15 z dne 9. 4. 2015, sicer odločba sodišča nadomesti pogodbo z vsebino, kot izhaja iz izreka sodbe in (3.) da sta toženi stranki dolžni nerazdelno povrniti tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe prve stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

24. V vlogi z dne 16. 5. 2017 je tožeča stranka pojasnila, da tožbo umika, ker sta toženi stranki tožbeni zahtevek v celoti izpolnili. Sporno Pogodbo o prenosu poslovnega deleža v družbi P. d. o. o. in o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu (v nadaljevanju Pogodba o prenosu poslovnega deleža) sta namreč razvezali z notarskim zapisom o razvezi pogodbe z dne 6. 12. 2016. Sporni poslovni delež je tako ponovno prišel v imetništvo prve toženke, s čimer sta toženi stranki vzpostavili stanje, kakršno je vtoževala tožeča stranka.

25. Prav tako je tožeča stranka pojasnila, da je tožbo umaknila takoj, ko je ugotovila, da je bil tožbeni zahtevek izpolnjen. O dejanski in popolni izpolnitvi zahtevka je bila namreč obveščena šele na skupščini družbe P. d. o. o. dne 12. 5. 2017. Tožeča stranka se je z vsebino celotnega notarskega zapisa o razvezi sporne pogodbe dne 6. 12. 2016 seznanila šele, ko ji je bila vročena druga pripravljalna vloga toženih strank. Ne držijo navedbe toženih strank, da naj bi se tožeča stranka z razvezo sporne pogodbe seznanila takoj, ko je bila pogodba razvezana - prvo tožena stranka je tožeči stranki dne 16. 1. 2017 posredovala le elektronsko sporočilo z vsebino: „Pozdravljeni, Obveščam Vas, da sem ponovno prevzel v posest svoj delež v podjetju P. d. o. o. Prenos na H. je bil razveljavljen“, ne pa tudi dokazila o razvezi pogodbe.

26. Citiran zahtevek in trditve pravdnih strank so ključni z vidika odločitve o stroških postopka, ki so predmet izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka graja razloge prvostopenjskega sodišča in uveljavlja, da je slednje zmotno presodilo, da toženi stranki z razveljavitvijo sporne pogodbe nista izpolnili primarnega tožbenega zahtevka. Prav tako prvostopenjskemu sodišču očita, da je zmotno ugotovilo, da umik tožbe ni bil takojšen.

Glede (ne)izpolnitve zahtevka

27. Po presoji pritožbenega sodišča je neutemeljena pritožbena navedba, da sta toženki s tem, ko sta dne 12. 6. 2016 razvezali Pogodbo o prenosu poslovnega deleža in poslovni delež prenesli iz druge toženke nazaj na prvo toženko, smiselno izpolnili (že) primarni tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da razveljavitve Pogodbe o prenosu poslovnega deleža ni mogoče izenačevati z izpolnitvijo v tej pravdi uveljavljanega zahtevka za ugotovitev ničnosti omenjene pogodbe. Toženki s podpisom Sporazumne razveze Pogodbe o prenosu poslovnega deleža (B 8) nista priznali ničnosti te pogodbe, pač pa sta razvezali za njiju do tedaj veljavno pogodbo (in sicer iz razloga, ker vse obveznosti iz Pogodbe o prenosu poslovnega deleža niso bile izpolnjene). Sporazumeli sta se torej, da sporna pogodba s podpisom sporazuma ne velja več4, ne pa da ta ni veljala nikoli (kar bi se domnevalo v primeru, če bi toženki priznali ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža). S pritožbeno navedbo, da je dejstvo, da sporna pogodba zaradi razveze ne obstaja več, popolnoma enako, kot če bi bila ista pogodba ugotovljena kot nična (torej neveljavna z učinkom ex tunc), se torej ni mogoče strinjati.

28. Če bi toženki priznali ničnost Pogodbe o prenosu poslovnega deleža (in s tem izpolnili primarni tožbeni zahtevek), bi to pomenilo, da poslovni delež v družbi P. d. o. o. nikoli ni bil prenesen na drugo toženko. S tem, ko sta toženki pogodbo razvezali, pa je prva toženka ponovno postala imetnica poslovnega deleža, saj je bil ta v času veljavnosti sporne pogodbe v imetništvu druge toženke (kar navaja tudi pritožnica). Pri tem - kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče - druga toženka ni bila vpisana v sodni register kot imetnica poslovnega deleža, tako da tožbenega zahtevka pod 2. točko tožbe toženki tudi sicer ne bi mogli izpolniti.

29. Četudi je torej (kot to smiselno izhaja iz obravnavane pritožbe) tožeča stranka že s sporazumno razvezo Pogodbe o prenosu poslovnega deleža dosegla cilj, ki ga je zasledovala s tožbo, pa v tej zadevi ne more doseči drugačne odločitve o stroških. Izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko, ni podana. Toženki primarnega tožbenega zahtevka nista izpolnili (1. točka zahtevka). Če tožeča stranka tožbe ne bi umaknila, bi sodišče prve stopnje še vedno moralo presojati utemeljenost oziroma neutemeljenost zahtevka za ugotovitev ničnosti sporne pogodbe. Delno pa toženki primarnega zahtevka niti nista mogli izpolniti (2. točka primarnega zahtevka). Ker to pomeni, da tožeča stranka tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, je stroške postopka pred sodiščem prve stopnje toženkama dolžna povrniti ne glede na razlog, iz katerega je to storila.

30. Izpodbijana odločitev je torej pravilna že iz tega razloga. Ker ni podana že prva predpostavka po 158. členu ZPP, ki bi k povrnitvi stroškov v primeru, kakršen je obravnavani, zavezovala toženo stranko, pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe glede „takojšnjega umika tožbe“ ni odgovarjalo.

31. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožeče stranke, v posledici česar je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

32. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženkama pa je dolžna povrniti njune stroške postopka po pritožbi. Pritožbeno sodišče je prvi toženki stroške odmerilo v višini 214,19 EUR in zajemajo nagrado za odgovor po tar. št. 21/1 OT (375 točk) in materialne stroške v višini 2 %, kar je oboje povečano še za 22 % DDV. Drugi toženki pa v višini 142,79 EUR (nagrada za odgovor – priglašenih 250 točk, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV). Tožeča stranka je torej dolžna v roku 15 dni prvi toženki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 214,19 EUR, drugi toženki pa v višini 142,79 EUR, po poteku tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 V. Rijavec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 315. 2 Vročilnica pripeta k r. št. 28. 3 Ki je bila vložena 12. 10. 2015. 4 Kar sicer pravilno ugotavlja tudi pritožnica.