Jedro

Delodajalec zagotavlja delavcem varno in ustrezno delovno okolje na tak način, da želi preprečiti, da bi do napada psa sploh prišlo, zato delavce, kot izhaja iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, uči, da se v primeru ogroženosti niso dolžni izpostavljati takim nevarnostim in lahko odklonijo dostavo pošte ter obvestijo upravnika pošte. V obravnavanem primeru nevarnost ni grozila in tožnica je očitno ocenila, da lahko pošto varno dostavi (za to, da je opravila to oceno, je bila s strani delodajalca ustrezno poučena), vendar pa je nato prišlo do nepričakovanega dogodka, ko se je sicer privezan pes zaradi dotrajanosti verige uspel strgati. Takega, nepričakovanega dogodka, ki izvira iz sfere lastnika psa, ni mogoče vključiti v primere, ki bi jih moral in mogel delodajalec predvideti in preprečiti ter delavce poučevati o ravnanju, če do njega pride. Nasprotno stališče bi vzpostavilo objektivno odgovornost delodajalca, a delo pismonoše ni nevarna dejavnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna plačati odškodnino 9.258,53 EUR s pripadajočimi obrestmi in stroški ter ji naložilo, da toženi stranki povrne stroške pravdnega postopka.

2. Tožnica v pritožbi vztraja, da je podana krivdna odgovornost delodajalca za škodo, ki ji je nastala. Delodajalec je ravnal protipravno, ker ni poskrbel za ustrezno usposabljanje zaposlenih poštarjev v primeru napada psa, prav tako pa jim ni priskrbel primerne opreme. Tožena stranka ni dostavila izjave o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto, kjer je prišlo do škodnega dogodka, kar je bistvenega pomena pri ugotavljanju, ali je tožena stranka storila vse, da se prepreči škodni dogodek. Iz navodil, ki so del prosojnice (B 10), izhaja, kako ukrepati, če je ogrožena dostava zaradi psa, ni pa nobenih navodil, kako ravnati, če do napada dejansko pride. Delodajalec bi moral predvideti tudi situacije, ko se pes utrga z verige, in zaposlene pripraviti na to, kaj storiti v takih primerih, npr. zagotoviti kakšne palice, spreje, naprave, ki oddajajo takšen zvok, ki odganja pse, ipd. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zadevi ni sporno, da je bila tožnica poškodovana pri opravljanju dela pismonoše, ko jo je napadel pes. V pritožbenem postopku ostaja sporno, ali je za škodo, ki je nastala tožnici, krivdno soodgovoren tudi tožničin delodajalec.

6. Dejansko stanje, v katerem je tožnica utrpela škodo, je, kar niti ni sporno, sledeče: tožnica je kritičnega dne v delovnem času na običajnem delovnem mestu raznašala pošto kot pismonoša. Ko je prišla do hiše, je nameravala dati pošto v poštni nabiralnik se je v bližini hiše na dvorišču kjer z verige utrgal pes, nemški ovčar, se zapodil proti tožnici, jo napadel in pri tem večkrat ugriznil v levo roko. Tožnica je poklicala upravnico pošte in policijo, odpeljali so jo k zdravniku.

7. Pravna podlaga za odškodninsko odgovornost delodajalca je 179. člen ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec povrniti škodo, ki delavcu nastane pri delu ali v zvezi z delom. Delodajalčeva odgovornost je krivdna in se presoja po splošnih pravilih civilnega prava. Da je tožnica škodo utrpela na delovnem mestu, med strankama nikdar ni bilo sporno. Toda za to, da bi delodajalec odgovarjal za to škodo, morajo biti podane vse štiri predpostavke: protipravnost ravnanja, obstoj škode, vzročna zveza med njima ter krivda oškodovalca.

8. Pritožbene navedbe, da je tožničin delodajalec opustil dolžno ravnanje, s tem, ko tožnice ni ustrezno pripravil in usposobil ter ji dal navodil v primerih, ko se psi zaganjajo na verigi, so neutemeljene. Delodajalec je tožnici po premestitvi na novo delovno mesto zagotovil usposabljanje iz varnosti pri delu, česar tožnica niti ne zanika. Pač pa zatrjuje, da ob tem usposabljanju ni bila ustrezno usposobljena za primere napada oziroma ugriza psa, saj iz navodil, ki so del prosojnice (priloga B 10), izhaja le, kako ukrepati, če je ogrožena dostava zaradi psa, ni pa nobenih navodil, kako ravnati, če do napada dejansko pride. Meni, da bi moral delodajalec predvideti tudi situacije, ko se pes utrga z verige, in zaposlene pripraviti na to, kaj storiti v takih primerih, npr. zagotoviti kakšne palice, spreje, naprave, ki oddajajo takšen zvok, ki odganja pse, ipd. Dodaja še, da praktičnega preizkusa po premestitvi na novo delovno mesto ni bilo.

9. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so tožničine zahteve pretirane. Delodajalec je svojo dolžnost zagotavljanja varnega in ustreznega delovnega okolja izpolnil z zagotovitvijo usposabljanja, ki zaposlene uči, kako napad preprečiti oziroma kako se mu izogniti. Delodajalec zagotavlja delavcem varno in ustrezno delovno okolje na tak način, da želi preprečiti, da bi do napada psa sploh prišlo, zato delavce, kot izhaja iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, uči, da se v primeru ogroženosti niso dolžni izpostavljati takim nevarnostim in lahko odklonijo dostavo pošte ter obvestijo upravnika pošte. V obravnavanem primeru nevarnost ni grozila in tožnica je očitno ocenila, da lahko pošto varno dostavi (za to, da je opravila to oceno, je bila s strani delodajalca ustrezno poučena), vendar pa je nato prišlo do nepričakovanega dogodka, ko se je sicer privezan pes zaradi dotrajanosti verige uspel strgati. Takega, nepričakovanega dogodka, ki izvira iz sfere lastnika psa, ni mogoče vključiti v primere, ki bi jih moral in mogel delodajalec predvideti in preprečiti ter delavce poučevati o ravnanju, če do njega pride. Nasprotno stališče bi vzpostavilo objektivno odgovornost delodajalca, a delo pismonoše ni nevarna dejavnost. 10. Tožničine navedbe glede neustrezne delovne opreme so presplošne, saj ne pove, na kakšen način bi to preprečilo nastanek škode. Poleg tega tožnica v svoji prvi pripravljalni vlogi s 25. 4. 2016 izpostavlja, da je dejstvo, da je bila oblečena v majico z dolgimi rokavi, pulover, službeno jakno, dežno jakno in službene usnjene rokavice, preprečilo, da bi jo pes popolnoma zgrizel, iz česar izhaja, da je uporaba delovne opreme vsaj deloma pripomogla k zmanjšanju škode.

11. V zvezi s pritožbeno navedbo, da tožena stranka ni dostavila izjave o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto, kjer je prišlo do škodnega dogodka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12. Ker pritožba ni utemeljena, višje sodišča pa ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

13. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).