Snemanje disciplinske obravnave

Datum

03.03.2026

Številka

07120-1/2026/91

Kategorije

Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti snemanja obravnave v disciplinskem postopku s strani osebe, zoper katero teče ta postopek.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije.

Posameznik bi lahko snemal disciplinsko obravnavo, če bi za to obstajala privolitev vseh udeležencev obravnave. Privolitev bi morala biti prostovoljna, informirana, jasna in podana pred snemanjem.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). Snemanje disciplinske obravnave pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP nadalje pojasnjuje, da Splošna uredba v 2. členu določa področja uporabe te uredbe. V točki 1 tega člena je določeno, da se ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Nadalje ta člen v točki 2 določa, da se ta uredba ne uporablja za določene obdelave osebnih podatkov, med drugim tudi za obdelave s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

IP nadalje pojasnjuje, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov, ki zapade pod Splošno uredbo, podana ustrezna pravna podlaga v skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. 

IP podaja mnenje, da bi posameznik lahko snemal disciplinsko obravnavo, če bi za to obstajala privolitev vseh udeležencev obravnave. Privolitev bi morala biti prostovoljna, informirana, specifična, nedvoumna in podana pred snemanjem. Več informacij o privolitvi je dostopnih na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/privolitev

V kolikor takšna privolitev ne bi bila podana, to ne bi nujno pomenilo, da gre za kršitev varstva osebnih podatkov pod pogojem, da obravnavana oseba zvočni posnetek obdeluje le za osebne namene (kar pomeni, da ga ne posreduje ali daje na voljo drugim osebam) in izven zbirke osebnih podatkov (v smislu definicije zbirke iz 6. točke 4. člena Splošne uredbe) ter brez sredstev za avtomatizirano obdelavo podatkov. V tem primeru se namreč v skladu z ne uporabljajo pravila varstva osebnih podatkov, kar izhaja iz prvega odstavka 2. člena in (c) točke drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe.

IP pa kljub zgoraj navedenemu opozarja, da daje pravni red določljivemu posamezniku s posnetka vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Ob tem IP ponavlja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča. Posameznik tako lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, kadar meni, da se z določenim dejanjem (v konkretnem primeru s snemanjem) posega v njegove osebnostne pravice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. in 181. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

IP ob tem opozarja, da neupravičeno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega snemanja v skladu z določbo 137. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11, 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23, 107/24 – odl. US).

Glede pristojnosti disciplinske komisije je bistven organizacijski oziroma interni akt organa, ki ureja vodenje disciplinskega postopka ter v okviru tega delovanje konkretne komisije oziroma njene pristojnosti. Organ na ta način običajno določi tudi način evidentiranja obravnave (npr. zapisnik), zato je zakonitost in strokovnost obravnave mogoče preveriti tudi na ta način in ne zgolj s snemanjem. Ob tem IP dodaja, da je treba upoštevati tudi ostale akte oziroma pravila, ki zagotavljajo red in nemoteno delovanje organa, ki vodi disciplinski postopek (npr. Hišni red).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka