Jedro

Dolžnikove navedbe so morale vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.

Ali je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku stroške za vložitev predloga za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti in mu jih je dolžan povrniti, je v prvi vrsti odvisno od vprašanja, ali je upnik od dolžnika sploh utemeljeno zahteval plačilo terjatve, ki je predmet tega postopka, in zoper njo utemeljeno vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitev o tem vprašanju bo mogoče sprejeti šele ob odločitvi o ugovoru oziroma, če bo ugovoru ugodeno, ob končni odločitvi, ki jo bo sodišče sprejelo v nadaljnjem pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka.

II. Pritožbi dolžnika se ugodi in se razveljavi izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 21. 10. 2020 in sklepa z dne 19. 3. 2021 ter razveljavilo potrdili (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžnik dejstvo, da se je za izdano sodno odločbo seznanil šele 23. 3. 2022, izkazal s kopijo računa za opravljene storitve kopiranja listin, zato je 11. 4. 2022 vložen predlog pravočasen. Na istem naslovu, kot ga ima dolžnik, je imela sedež tudi družba A. d.o.o., prav tako upnik in je isti hišni predalčnik uporabljalo več oseb. Objekt ima skupni hišni predalčnik z več režami za različne naslovnike. Hišni predalčnik se je nahajal poleg vhodnih vrat v objekt, ki so bila zaklenjena. Na notranji strani hišni predalčnik ni imel ločenih prostorov za pošto za različne naslovnike, ampak je padla v skupno (enotno) škatlo. Nabiralnik posebej ni bil zaklenjen, zaklenjena so bila vhodna vrata, skozi katera je omogočen dostop do nabiralnika. Glede na urejenost hišnega predalčnika in dejstvo, da je ključe vhodnih vrat imelo oseb oziroma uporabnikov ter da sta tako dolžnik kot na naroku zaslišana priča izpovedala, da je prihajalo do težav s pošto in nista prejela vseh pošiljk, obstaja dvom glede vročitve sklepa o izvršbi ter sklepa z dne 19. 3. 2021 dolžniku, kot je zatrjeval v predlogu. V opisanih dejanskih okoliščinah je verjetno, da ni prejel obvestila o prispelih pošiljkah in tudi sklepov ter se ni imel možnost seznaniti z vsebino pošiljk.

2. Zoper (smiselno) I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik, zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu, oba iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

**O pritožbi upnika:**

3. Upnik v pritožbi navaja, da sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu upnika v 11. točki odgovora na vlogi dolžnika, v katerem je predlagal izvedbo dokaza z zaslišanjem prič B. B., C. C. in Č. Č., zastopnikov družbe D. d.d., ki naj bi izpovedale o tem, kdaj so z dolžnikom kontaktirali v zvezi s predmetnim izvršilnim postopkom. V zadevo so vpletene vse imenovane priče in bi znale izpovedati o tem, da je bil dolžnik pred datumom 23. 3. 2022, ki ga sodišče šteje kot nespornega, seznanjen s sodno odločbo. Kolikor bi se izkazalo, da je bil dolžnik s postopkom seznanjen pred 23. 3. 2022, bi morala biti njegova zahteva zaradi nepravočasnosti zavrnjena (prav: zavržena), saj je zamudil rok iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ. Prav tako sodišče ni izvedlo dokaza o poizvedbi na Policijski postaji Laško. Ni izvedlo sledečih dokazov, ki se nanašajo na vročitev in so ključni v zadevi: zaslišanje poštarja in vodje Pošte ..., poizvedbe pri Okrožnem državnem tožilstvu v Celju in Policijski postaji Laško v zvezi z odtujitvijo poštnega nabiralnika upnika, poizvedbe o informativnem razgovoru pri Policijski postaji Laško z dne 11. 2. 2022 ter zaslišanje pristojnega policista. Pri odločitvi je sodišče uporabilo napačni dokazni standard, saj je kljub jasnim napotilom višjega sodišča v obrazložitvi uporabljalo dvom in verjetnost ter izdalo indični sklep. Upnik je ves čas trdil, da skupnega nabiralnika ni uporabljal, saj je imel svojega kovinskega, da do drugih nabiralnikov ni imel dostopa, prav tako ni imel ključev ter da je bil zaklenjen nabiralnik, ki ga je uporabljal dolžnik (zapah z obešanko). Ker je dolžnik do naroka trdil, da je bil nabiralnik zaklenjen, upnik do naroka ni mogel pravočasno predložiti fotografije, da je nabiralnik zaklenjen z obešanko. To je postalo sporno šele na naroku, ki ga sodišče potom zaslišanja dolžnika ni razjasnilo do te mere, da bi bilo dejansko stanje popolno ugotovljeno. Fotografije notranjega dela nabiralnika dolžnika je upnik predložil šele po zaključku naroka 25. 9. 2023. Upnik je med drugim opravil vpogled v uradni zaznamek o izjavi osumljenca (dolžnika) z dne 11. 2. 2023 (prav: 2022). V prvem odstavku na 3. strani je zapisano: ″Ugotovil sem tudi, da je (upnik) na nepremičnine v lasti dolžnika in tretjih oseb v zemljiški knjig napisal zaznambo terjatev. Te tretje osebe so E. E. iz Celja.″ Ne gre slediti zaključkom izvedenega dokaznega postopka, da je dolžnik za izvršbo izvedel komaj na informativnem razgovoru na Policijski postaji Laško 11. 2. 2022. Kolikor bi sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, bi se lahko prepričalo, da je dolžnik zapise o hipoteki v zemljiški knjigi, tudi na stanovanju, ki naj bi bilo last E. E., videl in za njih vedel pred avgustom 2021. V predmetni zadevi so E. E. podali ugovor tretjega 13. 10. 2021, družba D d.d. pa že 7. 7. 2021. Več kot očitno je, da so tako dolžnik kot E. E. povezani. Vsled navedenega je dolžnik prepozen za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

4. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagajo stranke. Upnik ni pojasnil kako bi izvedba teh dokazov, ki jih je predlagal, pripomogla k rešitvi zadeve glede vprašanja, ki ga je sodišče moralo rešiti in se nanaša na vročitev sklepa o izvršbi, na kar je bil upnik večkrat opozorjen na naroku, ko je poskušal širiti bistvo zadeve ter je sodišče obrazložilo zavrnjene dokaze upnika v točki 13. Tudi po koncu zaslišanj na naroku upnik ni predlagal, da naj sodišče izvede še kakšne dokaze, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni izvedlo določenih dokazov. Pokazalo se je, da dolžnik ni prejel sklepa o izvršbi oziroma z njim ni bil seznanjen do 23. 3. 2022, ko je pogledal v izvršilni spis in je izkazal s kopijo računa za opravljene storitve kopiranja. Sodišče je po izvedbi predlaganih dokazov zaključilo, da je imelo več oseb dostop do nabiralnika, da je tako pri dolžniku kot zaslišani priči prihajalo do težav s pošto in nista prejela vseh pošiljk ter obstaja verjetnost, ki zadostuje, da dolžnik ni prejel obvestil in sodnih pošiljk oziroma se s sodnima pisanjema ni seznanil. Drugačno stališče, za katerega se zavzema upnik, bi prestrogo poseglo v pravice dolžnika.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je pavšalno zavrnilo njegove dokazne predloge brez vsebinske obrazložitve, (-) da nekaterih ni zavrnilo in jih je spregledalo, (-) da dokaznega predloga z zaslišanjem prič B. B., C. C. in Č Č., zastopnikov družbe D. d.d. ni obrazloženo zavrnilo niti ga ni izvedlo, (-) da se ni opredelilo do dokaza, ki ga je predlagal po zaslišanju navedenih prič, (-) da dokaz ni bil obrazloženo zavrnjen, bil je spregledan. Sodišče prve stopnje je obrazloženo zavrnilo predlog upnika za izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, ki jih je predlagal v vlogi z dne 16. 1. 2023, ker ta naj ne bi v ničemer prispeval k razjasnitvi glede datuma, ko se je dolžnik dejansko seznanil s sodno odločbo (13. točka obrazložitve sklepa). Drugo pa je ali je zavrnitev pravilna, o tem v nadaljevanju.

7. Ne držijo očitki sodišču prve stopnje: (-) da se ni opredelilo do dokaza s fotografijo upnikovega nabiralnika in predmetnega nabiralnika, (-) da se glede teh ni opredelilo in da jih ni presojalo v zvezi z drugimi dokazi po 8. členu ZPP ter da dokaza predloženih fotografij ni zavrnilo. Kot bo še pojasnjeno, fotografija upnikovega nabiralnika ni bila pravno odločilna. Glede fotografij spornega nabiralnika pa iz obrazložitve sledi, da ju je sodišče prve stopnje dejansko vpogledalo. Ugotovilo je, da ima objekt skupni hišni predalčnik z več režami za različne naslovnike, ta se je nahajal poleg vhodnih vrat v objekt, ki so bila zaklenjena, na notranji strani predalčnik ni imel ločenih prostorov za pošto za različne naslovnike, ampak je padla v skupno (enotno) škatlo (11. točka obrazložitve sklepa). Da sodišče prve stopnje ni izrecno zapisalo, da je vpogledalo v dokazni listini, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Kot dokaz ju je predložil dolžnik s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.

8. Prav tako ne držijo očitki: (-) da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, (-) da je šlo z odločitvijo preko navedb dolžnika v predlogu za obnovo postopka, da so imeli vsi koristniki ključe in da je izkustveno sprejemljivo, da je bil nabiralnik zaklenjen. Dolžnik je v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zatrjeval, da je nabiralnik z notranje strani objekta nezaklenjen.

9. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je zašlo v vnaprejšnjo dokazno oceno, (-) da je zagrešilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, (-) da ni sledilo dokaznemu predlogu upnika, v katerem je predlagal izvedbo dokaza z zaslišanjem prič B. B., C. C. in Č. Č., zastopnikov družbe D. d.d. o tem kdaj so z dolžnikom kontaktirali v zvezi s predmetnim izvršilnim postopkom, (-) da so v zadevo vpletene vse priče in bi znale izpovedati o tem, da je bil dolžnik pred 23. 3. 2022 seznanjen s sodno odločbo, (-) da kolikor bi se izkazalo, da je bil s postopkom seznanjen pred 23. 3. 2022, bi morala biti zahteva zaradi nepravočasnosti zavržena, saj je zamudil rok iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ, (-) da so v predmetni zadevi E. E. podali ugovor tretjega 13. 10. 2021, družba D. d.d. pa že 7. 7. 2021, (-) da je več kot očitno, da so tako dolžnik kot E. E. povezani, (-) da je dolžnik vedel za postopek veliko prej in je prepozen za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Upnik je predlagal kot dokaz zaslišanje omenjenih prič, ki naj bi povedale kdaj so v zvezi s tem postopkom kontaktirale dolžnika ter ali in kdaj je bil dolžnik s postopkom seznanjen. Iz predloga sledi, da upnik ni podal konkretnih trditev kdaj naj bi bil po njegovem dolžnik seznanjen s sodno odločbo, zato je predlagani dokaz z zaslišanjem prič predstavljal takoimenovani informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe. Tak dokaz ni dovoljen in bi služil dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.1 Zato sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, čeprav iz drugih razlogov. Enako velja za predlagani dokaz z zaslišanjem poštarja in vodje pošte v zvezi s tem kdo vse je lahko dostopal do predalčnika.

10. Nadalje upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza s poizvedbami na Policijski postaji Laško, z zaslišanjem poštarja in vodje Pošte ..., poizvedbami pri Okrožnem državnem tožilstvu in Policijski postaji Laško v zvezi z odtujitvijo poštnega nabiralnika upnika. Ali je imel upnik svoj kovinski nabiralnik ali mu je bil odtujen, kot je zatrjeval, ni bilo pravno pomembno. Pomembno je bilo in to je ugotovilo sodišče prve stopnje, da se je skupni nabiralnik (in s tem dolžnikov) nahajal poleg vhodnih vrat v objekt, ki so bila zaklenjena, da nabiralnik ni bil zaklenjen, da so bila zaklenjena vhodna vrata, skozi katera je omogočen dostop do nabiralnika, da je ključe vhodnih vrat imelo več oseb oziroma uporabnikov prostorov (11. točka obrazložitve sklepa). Upnik ni zatrjeval, da kot uporabnik prostorov ne bi imel ključa vhodnih vrat in s tem dostopa do skupnega nabiralnika.

11. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravnega postopka, ker ni izvedlo dokaza s poizvedbo o informativnem razgovoru dolžnika na Policijski postaji Laško z dne 11. 2. 2022 in zaslišanjem policista. O tem razgovoru je upnik predložil uradni zaznamek o izjavi osumljenca zakonitega zastopnika dolžnika zaradi kazenske ovadbe, ki jo je podal upnik zoper zakonitega zastopnika dolžnika. Zakaj naj bi sodišče prve stopnje dodatno opravljalo poizvedbe in o čem naj bi pričal policist upnik ni pojasnil. 12. Prav tako ne držijo navedbe: (-) da je dolžnik do naroka trdil, da je bil nabiralnik zaklenjen, upnik pa da do naroka ni mogel pravočasno predložiti fotografije, da je nabiralnik zaklenjen z obešanko, (-) da je to dejstvo postalo sporno šele na naroku in ga sodišče potom zaslišanja dolžnika ni razjasnilo, (-) da je fotografijo notranjega dela nabiralnika dolžnika upnik predložil šele po naroku 25. 9. 2023 in jo prilaga sedaj ter (-) da naj bi šlo za dopusten nov dokaz. Ugotovljeno je že bilo, da je dolžnik v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zatrjeval, da je poštni nabiralnik z notranje strani objekta nezaklenjen. Upnik je pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je imel svoj ločen pločevinast poštni nabiralnik na zunanjem delu stavbe in da ni imel ključev drugih nabiralnikov ter naj dolžnik dokaže, da je upnik imel ključe drugih nabiralnikov ter navede kdo od uporabnikov je imel ključe njegovega nabiralnika (4. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku sledilo izpovedbi dolžnika in priče, da skupni in s tem dolžnikov hišni predalčnik ni bil zaklenjen (11. točka obrazložitve sklepa). V zvezi z upnikovo vlogo po zaključku naroka je pojasnilo, da je bil zapisnik sestavljen na naroku, da so vsi prisotni slišali glasen narek zapisnika in imeli možnost takoj intervenirati ter zahtevati popravek zapisa ali protokoliranih določenih dejstev, da slednjega nihče ni zahteval, zato so naknadno podane pripombe v zvezi s sestavo zapisnika brezpredmetne in neupoštevne navedbe upnika v vlogi z dne 25. 9. 2023, saj so podane prepozno (14. točka obrazložitve sklepa). Zakaj upnik brez svoje krivde ne bi mogel pred narokom predložiti fotografije zaklenjenega nabiralnika ni pojasnil. Zato je pritožbi priložena fotografija neupoštevna novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

13. Iz uradnega zaznamka Policijske postaje Laško z dne 11. 2. 2022 ne izhaja, da je bil dolžnik že tedaj seznanjen s sodnim postopkom oziroma sodno odločbo. Tega ni mogel sklepati na podlagi dejstva, da naj bi upnik na nepremičnine v lasti dolžnika in tretjih oseb (E. E. iz Celja) v zemljiški knjigi napisal zaznambo terjatev, da so ti podali ugovor tretjega 13. 10. 2021, družba D. pa že 7. 7. 2021 in da je očitno, da so dolžnik in E. E. povezani. V skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZIZ se zahteva (dejanska) seznanitev s sodno odločbo, ne fikcija, ko se šteje, da je pravica oziroma pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško knjigo, vsakomur znano na podlagi 6. člena Zakona o zemljiški knjigi.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je dolžnik seznanil z izdano sodno odločbo - sklepom o izvršbi šele 23. 3. 2022, ko je pridobil kopije listin (8. točka obrazložitve sklepa).

15. V skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZIZ lahko stranka razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil predlog dolžnika z dne 11. 4. 2022 pravočasen (8. točka obrazložitve sklepa).

16. Upnik neutemeljeno navaja: (-) da je sodišče prve stopnje izdalo indični sklep, (-) da je uporabilo napačni dokazni standard in sicer dvom ter verjetnost, (-) da se dokazni standard ne bi smel nižati. Dolžnik je izpodbijal javno listino v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v tem primeru obvestilo sodišču o opravljenih vročitvah sklepa o izvršbi in sklepa z dne 19. 3. 2021. Dolžnikove navedbe so morale vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja2 in tega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Iz izvedenega dokaznega postopka je izhajalo, da hišni predalčnik ni imel ločenih prostorov za pošto za različne naslovnike, ampak je padla v skupno (enotno) škatlo, da nabiralnik posebej ni bil zaklenjen, zaklenjena so bila vhodna vrata, skozi katera je omogočen dostop do nabiralnika, da je ključe vhodnih vrat imelo oseb oziroma uporabnikov ter da sta tako dolžnik kot na naroku zaslišana priča izpovedala, da je prihajalo do težav s pošto in nista prejela vseh pošiljk (11. točka obrazložitve sklepa).

17. Upnik še neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) zmotno uporabo materialnega prava, (-) drugega odstavka 43. člena Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju: ZPSto-2), (-) da mora v primeru, da je vhod v stavbo zaklenjen, zagotoviti dostavljalcu dostop do predalčnikov in da to pomeni dostop do celotnega predalčnika ter da kadar se večje pošiljke ne morejo vročiti skozi ozko režo predalčnika, ima dostavljavec univerzalni ključ, s katero lahko odpre dostop do predalčnika in v njem pusti pošiljko. V tem primeru ni bilo sporno, da dostavljavec imel dostop do poštnega predalčnika z zunanje strani objekta. Ni pa zahteve, da bi v takem primeru moral imeti tudi dostop v objekt in s tem do notranjosti nabiralnika.

18. Končno upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo 44. člena ZPSto-2, da morajo biti predalčniki izdelani in nameščeni tako, da zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk ter da mora lastnik zagotoviti označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika. V tem primeru to ni bilo pravno pomembno.

19. Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

**O pritožbi dolžnika:**

20. Dolžnik v pritožbi navaja, da se sodišče res ni ukvarjalo s tem, kdo je prevzel pisanja, naslovljena nanj oziroma ali je to bil upnik, ker to naj ne bi bilo relevantno. Vendar je relevantno in je iz izvedenih dokazov zaslišanja dolžnika in priče moč razbrati, da je upnik imel dostop do pošte, še zlasti do pošte dolžnika in da so bile težave s pošto praktično tisto obdobje, ko je bil tam upnik, kar sta izpovedala tako dolžnik kot priča. Vse okoliščine dodatno kažejo, da je upnik tisti, ki je odgovoren za to, da se dolžnik ni seznanil s sodnimi pisanji in je od tistih, ki so imeli dostop do nabiralnika, imel edini interes, da se dolžnik ne seznani s sodnimi pisanji, da bi na ta način prišel do plačila nečesa, do česar ni upravičen. Dolžnik je takoj, ko je izvedel za izvršilni postopek, ustrezno odreagiral. Dolžnik je prepričan, da je upnik tisti, ki je povzročil takšno situacijo in poskusil izigrati dolžnika, saj druge razlage ob vsem, kar se je pokazalo, ne more biti in posledično je dolžan dolžniku povrniti nastale stroške, kot so bili priglašeni v vlogah in na naroku. Podrejeno je preuranjena odločitev sodišča, da sam krije stroške. Dolžnik je po pozivu sodišča plačal sodno za ugovor zoper sklep o izvršbi in bo v nadaljevanju pravdno sodišče odločalo o zahtevku upnika in bi bilo pravilno, da se takrat odloči o vseh stroških postopka, tudi izvršilnih stroških, ki so do sedaj nastali.

21. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je odvetnik dolžnika vložil v spis sicer stroškovnik, vendar ni predložil potrdil, da je dejansko poravnal stroške. V vseh uradnih zapisih zakoniti zastopnik dolžnika izjavlja, da nima nikakršnega premoženja niti denarnih sredstev. Ali je sploh imel kakršnekoli stroške ali pa je odvetnik storitve opravljal brezplačno. Odvetnik in dolžnik naj predložita dokazila, da so stroški dejansko nastali in potrdila o plačilu kdo je kaj plačal. 22. Pritožba je utemeljena.

23. Že upnik pritrjuje, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s tem kdo je prevzel pisanja za dolžnika in zato ni mogoče z gotovostjo reči, da je podana upnikova krivda za napake pri vročanju, posledično za dolžnikove stroške predloga. Vseeno je utemeljena pritožbena navedba, da je odločitev sodišča o stroških preuranjena.

24. O ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni bilo odločeno. Ali je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku stroške za vložitev predloga za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti in mu jih je dolžan povrniti, je v prvi vrsti odvisno od vprašanja, ali je upnik od dolžnika sploh utemeljeno zahteval plačilo terjatve, ki je predmet tega postopka, in zoper njo utemeljeno vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitev o tem vprašanju bo mogoče sprejeti šele ob odločitvi o ugovoru oziroma, če bo ugovoru ugodeno, ob končni odločitvi, ki jo bo sodišče sprejelo v nadaljnjem pravdnem postopku.3 Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in mu v tem obsegu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

25. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odloči o ugovoru dolžnika in o priglašenih stroških dolžnika.

26. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sodbi VSRS II Ips 4/2014, VSL I Cpg 527/2018. 2 Sodba in sklep VSL I Cp 3081/2016, sklep VSL I Cp 358/2023, sodba Up RS I U 1206/2018-9. 3 Sklep VSM I Ip 338/2022