Jedro

Določba 11. člena ZJSKD v povezavi s Splošnimi pogoji poslovanja določa poseben pritožbeni postopek v zadevah sofinanciranja projektov in programov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ob smiselni uporabi ZUJIK. ZJSKD ne izključuje pritožbe in jo dovoljuje ter tudi določa postopek. Tožnik je sledil pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu in o njegovi pritožbi še ni odločeno, zato je tožba zaradi molka organa utemeljena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da v roku 8 dni odstopi pritožbo zoper sklep o zavržbi 08-14/57 z dne 1. 4. 2014 skupaj z upravnimi spisi pristojnemu organu v odločanje, ki mora o zadevi odločiti v roku 30 dni.

Odpravita se sklep in dopolnilni sklep Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti 08-14/57 z dne 4. 4. 2014 in 08-14/57 z dne 29. 10. 2014. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK), Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju ZJSKD), Akta o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju Splošni pogoji poslovanja), v zadevi javnega programskega razpisa za izbor kulturnih programov/projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti na območju Mestne občine Ljubljana, ki jih bo v letu 2014 sofinanciral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju JSKD) zavrgel vlogo tožnika, št. 08-14/57, s tem, da ni bilo stroškov postopka. Tožena stranka se sklicuje na 117. člen ZUJIK, po kateri se vloge, ki niso pravočasne ali jih ni vložila upravičena oseba, zavržejo s sklepom. Iz tožnikove vloge je razvidno, da so v A. vključene pravne osebe, katere imajo sedež izven Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Prav tako se nekaterih od navedenih pravnih oseb, ki so vključene v A. ne najde pri vpogledu v poslovni register AJPES. Iz pravnega pouka izhaja, da je možna pritožba v roku 15 dni od vročitve sklepa na naslov tožene stranke.

Tožnik vlaga tožbo zoper navedeni sklep. Navaja, da je zoper navedeni sklep 23. 4. 2014 vložil pritožbo, vendar kljub urgenci 1. 10. 2014, odločbe pritožbenega organa ni prejel, zato vlaga tožbo zaradi molka organa druge stopnje. Izpodbijanemu sklepu očita, da nima nobenih dejanskih ugotovitev in razlogov. Ne glede nato, da naj bi bile v A. vključene tudi pravne osebe, katere imajo sedež izven MOL, so bili prav vsi projekti tožnika izvedeni na območju MOL in namenjeni prebivalcem Ljubljane. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in naj ji naloži tudi plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišče obvešča, da je 29. 10. 20148 izdala dopolnilni sklep 08-14/57 o zavržbi, katerega vsebina je razen pravnega pouka, enaka kot v sklepu o zavržbi 08-14/57 z dne 4. 4. 2014.V prvotnem sklepu je izdan napačen pravni pouk, saj je zoper sklep možno sprožiti upravni spor, ni pa mogoča pritožba. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Iz previdnosti podaja odgovor na tožbo, v katerem pa nasprotuje tožbenemu zahtevku tožnika ter se sklicuje na določbe predmetnega javnega razpisa, v katerem je navedeno, kdo so upravičene osebe. Navedbe tožnika, da so bili vsi njeni projekti izvedeni na območju MOL so irelevantne.

V pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri tožbi. Navaja, da z dopolnilnim sklepom o zavržbi ni bil razveljavljen izpodbijani sklep z dne 1. 4. 2014, ki nima nobenih navedb, katere naj bi bile tiste pravne osebe v A., ki imajo sedež izven MOL in tudi ne, katerih pravnih oseb v Zvezi srbske diaspore Slovenije ni v poslovnem registru AJEPS. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

K točki I. izreka V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa (drugi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po navedeni določbi, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje, in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

Z izpodbijani aktom je bila zavržena tožnikov vloga na javni programski razpis za izbor kulturnih programov /projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti na območju MOL, ki jih bo b letu 2014 sofinancirala JSKD. Tožnik je ravnal v skladu s pravnim poukom in zoper sklep o zavrženju z dne 1. 4. 2014 vložil pritožbo. Iz upravnih spisov je razvidno, da je za tožbo zaradi molka organa druge stopnje izpolnjena procesna predpostavka po drugem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožnik je priložil urgenco, ki jo je 1. 10. 2014 poslal na naslov tožene stranke, v kateri je zahteval, da v 7. dneh odloči ter navedel tudi razloge, zakaj pošilja zahtevo na naslov prvostopenjskega organa. Iz pravnega pouka izpodbijanega akta ni razvidno, kdo je pritožbeni organ, saj naj bi to bilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ali pa Župan MOL. Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožena stranka zahtevo tožnika poslala v reševanje pristojnemu organu, kar je bila dolžna storiti v smislu četrtega odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

Tožena stranka je med upravnim sporom izdala dopolnilni sklep o zavrženju z dne 29. 10. 2014. Slednji se od izpodbijanega sklepa razlikuje le v pravnem pouku, saj tožnik zoper dopolnilni sklep nima pritožbe, temveč le tožbo v upravnem sporu. Glede na že pojasnjeno, da se t. i. dopolnilni „sklep o zavržbi“ 08-14/57 z dne 29. 10. 2014 od izpodbijanega sklepa razlikuje zgolj po pravnem pouku, tožnik pa vztraja pri trditvi, da izpodbijani sklep po vsebini nima nobenih navedb glede pravnih osebe v A., ki imajo sedež izven MOL in tudi ne glede tistih, ki jih ni v poslovnem registru AJPES, to pomeni, da tožbo smiselno razširja tudi na novo izdani akt, s katerim pa ni odločeno o njegovi pritožbi.

Po 13. členu ZUP, ki ureja temeljno načelo pravice do pritožbe, ima zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, stranka pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih stvareh ni dovoljena pritožba, če je na drug način zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti. Po 100. členu ZUJIK je določena v zadevah, kot je obravnavana, smiselna uporaba ZUP. Po 101. členu ZUJIK postopke za sofinanciranje javnega razpisa in javnega poziva uporabljajo tudi lokalne skupnosti ter javni skladi in javne agencije, ki razdeljujejo javna sredstva države oziroma lokalni skupnosti, s tem, da pristojnosti ministra izvršuje župan oziroma drug organ, ki je po zakonu pooblaščen zastopati in predstavljati lokalno skupnost (tretji odstavek 100. člena ZUJIK).

Po 11. členu ZJSKD sklad sofinancira projekte in programe s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti prek javnih pozivov in razpisov. Za izvedbo postopkov javnih razpisov in javnih pozivov ter sklepanja pogodb o sofinanciranju se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. Odločitve o sofinanciranju programov in projektov sprejema direktor na podlagi mnenj in ocen strokovno-programskih komisij v skladu s poslovno politiko sklada in splošnimi pogoji poslovanja. Zoper odločitev direktorja ima stranka pravico do pritožbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za kulturo (prvi odstavek 11. člena ZJSKD).

Iz Splošnih pogojev poslovanja (24. člen - pritožbeni postopek) izhaja, da je zoper odločbo direktorja možna pisna pritožba na ministrstvo, pristojno za kulturo. V primeru dodeljevanja sredstev lokalni skupnosti pa je možna pisna pritožba na pristojno lokalno skupnost. Pritožba se vloži pisno na naslov JSKD ali ustno na zapisnik pri pooblaščeni osebi za vodenje postopka. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni od dneva vročitve odločbe. Po 25. členu Splošnih pogojev poslovanja pravočasno pritožbo sklad posreduje na ministrstvo pristojno za kulturo oziroma na pristojno lokalno skupnost. O pritožbi odloča komisija pri ministrstvu, pristojnem za kulturo oziroma pri pristojni lokalni skupnosti (drugi odstavek 25. člena Splošnih pogojev poslovanja).

Navedena določba 11. člena ZJSKD v povezavi s Splošnimi pogoji poslovanja torej določa poseben pritožbeni postopek v zadevah sofinanciranja projektov in programov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ob smiselni uporabi ZUJIK. Iz navedenih določb izhaja, da o pritožbi odloča pritožbeni organ, ki je lahko Ministrstvo za kulturo ali pa organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru torej ZJSKD ne izključuje pritožbe in jo dovoljuje ter tudi določa postopek.

Po povedanem je tožnik sledil pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu in o njegovi pritožbi še ni odločeno, zato je tožba zaradi molka utemeljena. Ker je po povedanem zoper akt, ki ga tožnik izpodbija, dovoljena pritožba, za tožbo zaradi molka pa so izpolnjene tudi procesne predpostavke iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1, je sodišče na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki z napotki, da mora v roku 8 dneh odstopiti pritožbo tožnika zoper sklep 08-14/57 z dne 1. 4. 2014 v reševanje, skupaj z upravnimi spisi pristojnemu organu. Ker sodišče glede na podatke v upravnem spisu ni moglo z gotovostjo ugotoviti, kdo je v konkretnem primeru drugostopenjski organ, saj se glede na podatke spisa nikjer ne omenja pogodba z MOL, zato ni mogoče z gotovostjo odstopiti zadevo MOL, saj je glede na že zgoraj pojasnjeno pritožbeni organ tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Zato je toženki naložilo, kako naj postopa in ji določilo rok, v katerem mora pritožbo tožnika z upravnimi spisi odstopiti pristojnemu drugostopenjskemu organu v reševanje ter hkrati določilo tudi rok, v katerem mora pritožbeni organ izdati odločbo o pritožbi tožnika po odstopu zadeve s strani toženke.

Sodišče je sprejelo navedeno odločitev ne glede na odločitev v zadevi I U 1686/2014 z dne 4. 4. 2014, saj sodišče ugotavlja, da gre v konkretni zadevi za dvostopenjski upravni postopek, ki ni bil pravilno izpeljan.

Sodišče je odločalo na seji senata brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. K točki II. izreka Glede na povedano v predhodnih točkah obrazložitve te sodbe je dopolnilni sklep o zavržbi 08-14/57 z dne 29. 10. 2014 nepravilen in nezakonit, kot tudi sklep o zavržbi 08-14/57 z dne 4. 4. 2014. Toženka namreč v odgovoru na tožbo navaja, da je pravilni datum izpodbijanega sklepa 4. 4. 2014, kar pa iz upravnih spisov ne izhaja. Tudi toženka je sodišču 10. 3. 2015 posredovala vročilnico za odločbo (prav sklep, opomba sodišča) 08-14/57 z dne 1. 4. 2014 in ne z dne 4. 4. 2014, čeprav iz podatkov upravnega spisa izhaja, da gre za dva enaka sklepa, ki se razlikujeta le po datumu. To pa pomeni, da je toženka navedeni sklep izdala dvakrat, zato je sodišče drugi sklep odpravilo. Odločitev temelji na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1, po katerem med drugim lahko sodišče glede na vsebino zadeve odpravi tudi druge akte, izdane v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta.

K točki III. izreka Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV pomeni 347,70 EUR, ki jih mora tožniku povrniti tožena stranka.