Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
30. 1. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Keros, d.o.o., Rogaška Slatina, ki jo zastopa Judita Zelič, odvetnica v Trzinu, na seji dne 30. januarja 2003
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 105. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99, 45/99, 59/99, 110/99, 27/2000, 22/01, 28/01, 54/01, 106/01 in 28/02) se zavrne.
1.Pobudnica ima v teku postopke za vračilo davka na dodano vrednost, vrnjenega fizičnim osebam (55. člen Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98 in nasl. - v nadaljevanju ZDDV). Glede na to izpodbija tretji odstavek 105. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Pravilnik), v katerem so našteta listinska dokazila, potrebna za odločitev v postopku. Ker je zahtevano tudi dokazilo o izplačilu davka na dodano vrednost kupcu, zatrjuje nezakonitost podzakonske določbe, saj naj bi ta s predpisovanjem dodatnega pogoja širila zakonsko ureditev.
2.Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je Pravilnik na podlagi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 79/02) prenehal veljati. Ker pa ima pobudnica v teku postopke, v katerih bi morebitna ugotovitev, da je bila izpodbijana določba neustavna oziroma nezakonita, vplivala na njen pravni položaj, je pogoj za nadaljevanje postopka za oceno ustavnosti določbe, ki ne velja več (47. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), izpolnjen.
3.Iz pobudničinih navedb je zaključiti, da zatrjuje neskladje z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Pravilnik, ki je izvedbeni akt, lahko zakonsko normo dopolnjuje le tako daleč, da z dopolnjevanjem ne ureja razmerij samostojno, zunaj zakonskega okvira, ali da ne uvaja novih obveznosti. Podzakonski predpis kot izvedbeni akt tudi ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne sme samostojno določati pravic oziroma obveznosti. To, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo, izključuje tudi načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave), ki med drugim pomeni, da upravni organi nimajo pravice izdajati splošnih norm brez podlage v zakonu. Skladno z drugim odstavkom 120. člena Ustave so namreč upravni organi pri svojem delu, kamor sodi tudi izdajanje predpisov iz njihove pristojnosti, vezani na okvir, ki ga določata Ustava in zakon. Glede na navedeno je torej ocena ustavnosti izpodbijane določbe odvisna od vprašanja, ali je v njej za davčnega zavezanca samostojno določena neka obveznost.
4.Na podlagi izpodbijane določbe mora biti med listinami, ki jih davčni zavezanec priloži zahtevku za vračilo vrnjenega davka na dodano vrednost, tudi dokazilo o izplačilu davka na dodano vrednost kupcu. Ker določba navedenega dokazila podrobneje ne opredeljuje, je na strani davčnega zavezanca, da izmed svoje poslovne dokumentacije izbere tisto listino, s katero bo dokazoval denarni tok med njim kot prodajalcem na eni strani in kupcem na drugi strani. Glede na to, da predstavlja omenjeni denarni tok za prodajalca izdatek, ta kot davčni zavezanec z dokazno listino o poslovnem dogodku take vrste nedvomno razpolaga (izdatek mora biti namreč sam po sebi, skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo pravila o računovodenju, evidentiran); ali predložena listina dokazuje izplačilo davka kupcu, pa je predmet konkretnega postopka.
5.Glede na navedeno izpodbijana določba Pravilnika ne uvaja obveznosti, ki ne bi izhajala že iz zakonske ureditve, saj ureja le predložitev dokaza v postopku za vračilo davka na dodano vrednost. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Dragica Wedam Lukić