Jedro

Toženec s tožnico ni sklenil sporazuma o krajevni pristojnosti, saj ni bil stranka pogodbe o leasingu niti njen podpisnik. Podpisal je zgolj poroštveno izjavo, ki pa sporazuma o krajevni pristojnosti ne vsebuje, niti se zaveza poroka, da bo kot porok in plačnik poravnal obveznost leasingojemalke, če ta tega ne bi storila, ne razteza tudi na sporazum o krajevni pristojnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točki II izreka, potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločitev v tej zadevi (I. točka izreka) in da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Celju (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev pod II. točko navedenega sklepa vlaga pritožbo tožnica. Predlaga njeno razveljavitev oziroma spremembo in priglaša pritožbene stroške. Navaja, da je že v predlogu za izvršbo predlagala, naj se v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi postopek nadaljuje pred sodiščem, ki je pristojno po sklenjeni pogodbi. Določno je označila tudi listino, ki vsebuje sporazum o pristojnosti, to je splošni del pogodbe I048952. Stranki te pogodbe, in sicer družba V. L., d. o. o., ter družba E., projektiranje, proizvodnja in gradnja energetsko varčnih objektov, d. o. o., sta namreč glede terjatve, zaradi katere je upnik zahteval izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti. V 10. točki XIX. člena splošnega dela pogodbe sta se dogovorili za pristojnost sodišča v Ljubljani. Pomembno je, da se je tožena stranka s poroštveno izjavo z dne 21. 3. 2012 zavezala, da bo kot porok in plačnik na prvi poziv upnika, brez podajanja ugovorov, plačala znesek, ki ga leasingojemalka, to je družba E., d. o. o., ne bo poravnala ob zapadlosti po tej pogodbi. V nadaljevanju tožeča stranka pojasnjuje, zakaj je v predlogu za izvršbo predlagala nadaljevanje postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in ne pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Meni, da bi morala biti zadeva po ugovoru dolžnika odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Opozarja, da je pritožbeno sodišče v enaki zadevi že zavzelo stališče, da je treba sprejeti razlago, da je upnik v svojem izvršilnem predlogu navedel le (ljubljansko) okrožno sodišče zato, ker bi bilo slednje pristojno v primeru, če bi proti sklepu o izvršbi ugovarjala oba dolžnika. Ker je ugovarjal le dolžnik, ki je fizična oseba, ne gre za gospodarski spor, s tem pa tudi ne za pristojnost okrožnega sodišča. Na dogovorjeno krajevno pristojnost pa to ne more vplivati.

3. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Res je, da sta se pritožnica in družba E., projektiranje, proizvodnja in gradnja energetsko varčnih objektov, d. o. o., in sicer v okviru pogodbe o finančnem leasingu št. I048952, za primer sporov iz te pogodbe ali sporov, ki so z njo povezani, dogovorili za krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani (10. točka XIX. člena splošnega dela te pogodbe, priloga A2). Res je tudi, da je pritožnica na dogovorjeno pristojnost opozorila že v predlogu za izvršbo, ki ga je vložila zoper družbo E., d. o. o., in A. M., to je toženca v tem postopku.

6. Vendar pa to ne pomeni, da je v konkretni zadevi, ki teče (le) zoper toženca A. M., izkazana dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani. Pritožnica namreč spregleda, da toženec z njo ni sklenil sporazuma o krajevni pristojnosti, saj ni bil stranka pogodbe o leasingu, niti njen podpisnik (primerjaj posebni in splošni del pogodbe o finančnem leasingu – priloga A1 in A2). Tega pritožnica niti ne zatrjuje. Toženec je podpisal zgolj poroštveno izjavo z dne 21. 3. 2012 (priloga A4), ki pa sporazuma o krajevni pristojnosti ne vsebuje, niti se zaveza poroka, da bo kot porok in plačnik poravnal obveznost leasingojemalke, če ta tega ne bi storila, ne razteza tudi na sporazum o krajevni pristojnosti.

7. Na odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje na sklep pritožbenega sodišča v zadevi I Cpg 819/2014. Iz njegovih razlogov namreč izhaja, da je bila med (pravdnima) strankama krajevna pristojnost dogovorjena s pogodbo. To pa, kot je bilo obrazloženo, za konkretni primer ne velja.

8. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Celju, je zato pravilna. To sodišče je namreč glede na vrednost spornega predmeta in bivališče tožene stranke, stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi (30. in 46. člen ZPP).

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 151. v zvezi s četrtim odstavkom 163. člena ZPP.