Jedro

Če kupoprodajne pogodbe ni mogoče izpolniti, je stranka upravičena do vrnitve plačanega prometnega davka, vendar brez obresti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 25.1.1994, s katero mu je bil na njegovo zahtevo vrnjen plačani davek na promet nepremičnin v znesku 3.287,00 SIT. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik na podlagi kupne pogodbe z dne 22.3.1989 dne 29.3.1989 plačal davek na promet nepremičnin v znesku 32.864.600,00 din. Navedena pogodba je bila na podlagi sodbe višjega sodišča z dne 16.1.1991 razveljavljena, zato je prvostopni organ na zahtevo tožnika plačani davek na promet nepremičnin vrnil, vendar brez obresti, saj 4. odstavek 16. člena zakona o davku na promet nepremičnin določa, da v primerih, ko sodišče izreče pogodbo za neveljavno, ima zavezanec pravico zahtevati, da se mu prometni davek, če je bil plačan vrne, vendar v tem primeru zavezancu ob vračilu prometnega davka ne pripadajo obresti.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločbo, ker meni, da tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja. Tožnik je kupil nepremičnine od A.S., ki pa je te nepremičnine pridobil z izročilno pogodbo od svoje tete. Ker A.S. ni izpolnjeval svojih obveznosti do svoje tete, je ta vložila tožbo na razvezo izročilne pogodbe, medtem pa je A.S. iste nepremičnine prodal tožniku. Tožnik ni vedel, da je bila izročilna pogodba razvezana. Krivda za neuspešen prenos ni na strani tožnika. Sodba višjega sodišča, na katero se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, ne razveljavlja kupne pogodbe, ampak le zavrača tožbeni zahtevek. Zato je tožnik upravičen do zamudnih obresti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnik plačal davek na promet nepremičnin po sklenjeni kupoprodajni pogodbi, s katero je prodajalec prodal tožniku nepremičnine, pridobljene z izročilno pogodbo, ki je bila kasneje razvezana, tožnik pa, kot ugotavlja v tožbi, zaradi tega pred sodiščem ni uspel s svojim zahtevkom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na navedenih nepremičninah.

Ker pogodbe o prenosu nepremičnin ni bilo mogoče izpolniti, je tožnik od davčne uprave zahteval, da mu plačani prometni davek vrne, skupaj z obrestmi. Prvostopni organ je na podlagi 16. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/90) tožniku vrnil plačan davek na promet nepremičnin, vendar brez obresti. Sodišče je po vpogledu v listine v upravnih spisih presodilo, da je tožena stranka odločila v skladu s določbo 3. in 4. odstavka 16. člena navedenega zakona, ki določa, da, če pogodbe o prenosu nepremičnine ni mogoče izpolniti, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno, ima zavezanec pravico zahtevati, da se mu plačani prometni davek vrne v celoti. Ob vračilu prometnega davka pa zavezancu ne pripadajo obresti.

Ker v navedenem primeru pogodbe o prenosu nepremičnin, tako kot tožnik navaja v tožbi, ni bilo mogoče izpolniti, je tožnik sicer upravičen do vrnitve plačanega prometnega davka, ni pa upravičen do obresti. Čeprav drži tožbeni ugovor, da se tožena stranka v izpodbijani odločbi napačno sklicuje na dejstvo, da so podani razlogi za vrnitev davka brez obresti, ker je bila kupoprodajna pogodba razveljavljena na podlagi sodbe višjega sodišča, pa sodišče meni, da to na samo odločitev v tem primeru nima vpliva, saj se po 4. odstavku 16. člena zakona prometni davek vrne brez obresti tako v primeru, ko sodišče pogodbo o prenosu nepremičnine z odločbo razveljavi, kot tudi v primeru, če pogodbe ni mogoče izpolniti, kar v tem primeru ni sporno.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 1/91-I in 45/I/94).