Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.
2. V pritožbi zoper sklep dolžnik uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka in višjemu sodišču (smiselno) predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da bo upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik zatrjuje, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je razpisalo narok (za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti) po izteku zakonsko določenega enomesečnega roka po prejemu ugovora zoper odpust obveznosti (Pd 48).
5. Tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP res določa, da so vsi roki za procesna dejanja v stečajnem postopku prekluzivni, saj tisti, ki je zamudil rok ali izostal z naroka, zamujenega ne more več nadoknaditi. Vendar se ti roki nanašajo na dejanja strank in ne na dejanja sodišča. Rok, ki je določen v 1. točki drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP, je instrukcijski rok, katerega prekoračitev ni povzročila nobenih pravnih posledic.
6. Pritožnik opozarja, da je s tem, ko je opravilo narok v dolžnikovi odsotnosti, sodišče prve stopnje kršilo 22. člen Ustave RS, saj mu ni omogočilo zagovora in s tem varstva njegovih pravic. Pojasnjuje, da je sodišču prve stopnje dne 24.5.2016 poslal opravičilo za izostanek na naroku dne 25.5.2016 in trdi, da to dokazuje, da ni bil seznanjen s tem, da je nov narok razpisan za dne 8.6.2016 (pravilno 6.6.2016), pritožbi pa je priložil Zdravniško opravičilo o upravičeni odsotnosti z naroka za obdobje od 6.6.2016 do 31.7.2016. 7. Procesna predpostavka z odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. V skladu z 2. točko drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP morajo biti ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok vročeni stečajnemu dolžniku. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dolžnikovo opravičilo za narok 25.5.2016 upoštevalo in je narok preklicalo, 6.5.2016 pa je bil razpisan nov narok za dne 6.6.2016. Ker dolžniku vabila ni bilo mogoče osebno vročiti, mu je bilo 10.5.2016 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o preklicu in vabilo na narok. Dolžnik sodne pošiljke tudi po 15. dneh od navedenega datuma ni dvignil, zato mu je bilo dne 26.5.2016 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je bilo vabilo na narok za obravnavanje ugovora proti odpustu obveznosti dolžniku vročeno z iztekom 15 dnevnega roka. Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati dolžnikove trditve, da z narokom, razpisanim za dne 6.6.201, ni bil seznanjen in da se ga zato ni mogel udeležiti. Možno je sicer, da na narok zaradi bolezni res ni mogel priti, vendar pa sodišče prve stopnje Zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka ni moglo upoštevati, saj je bilo izdano šele po naroku (10.7.2016) za nazaj in priloženo šele k pritožbi. Dolžnik navedeno sicer (posredno) pojasnjuje s trditvijo, da z vabilom na narok ni bil seznanjen, vendar to na odločitev ne more vplivati. Zaradi pravne fikcije se namreč šteje, da je bil dolžnik z vabilom seznanjen. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da dolžnik nobenega od vabil na narok (in preklicev narokov) ni dvignil in so mu zato bila vsa puščena v hišnem predalčniku. Pri takšnem načinu vročanja vsekakor obstaja velika možnost, da dolžnik vabila ne prejme oziroma ga ne prejme pravočasno. Pri tem pa dolžnik v pritožbi ne pojasni, zakaj prihaja do takšnega vročanja (ne zatrjuje, da je zaradi zdravljenja v bolnišnici ali kje drugje), v primeru, da okreva doma, pa si je težko predstavljati, zakaj mu vročevalec vabil ne more osebno vročiti.
8. Pritožnik meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da je pravni laik. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v vabilu na narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pravilno opozorilo, da bo v primeru, če se dolžnik naroka ne bo udeležil, narok opravilo v njegovi odsotnosti (četrti odstavek 405. člena ZFPPIPP). Dolžnik je imel možnost svoje pripombe zoper navedbe v upraviteljevem ugovoru pojasniti v odgovoru na ugovor, ki ga je pravočasno vložil, pa tega ni storil, saj se je v svoji vlogi skliceval le na procesne kršitve sodišča, to pa počne tudi še v pritožbi.
9. Ker dolžnik na narok, razpisan za dne 8.6.2016, ni pristopil in svoje odsotnosti ni opravičil, je sodišče prve stopnje smelo opraviti narok v njegovi odsotnosti in tako ni kršilo 22. člena Ustave RS, prav tako ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP.
10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik z brezplačnim razpolaganjem s svojim 100 % poslovnim deležem v družbi B. d.o.o. kršil določbo 4. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ta določa, da velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v v skladu s 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz Notarskega zapisa Sv 721/2014) izhaja, da je bil sklenjen v zadnjih treh letih pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom (12.11.2014). Dolžnik ne v odgovoru na ugovor ne v pritožbi ugovornim navedbam (in priloženim dokazom) ni nasprotoval, saj je zatrjeval le procesne kršitve, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).
11. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in da niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121.člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.