Jedro

Dejstvo, da sta prvi tožnik in tretja tožnica povezana s sodiščem, ki je pristojno za odločanje o pritožbi proti odločitvi sodišča prve stopnje, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo okrožno sodišče. Gre namreč za delo na drugem sodišču in ne na sodišču, ki naj odloča o zadevi, zato ni razloga, da Okrožno sodišče v Celju o zadevi ne bi odločilo. Tudi hitrost odločitve o začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje, ni v nasprotju z zakonom, ki predvideva, da morajo sodišča v nujnih primerih (med katere začasne odredbe nedvomno spadajo), odločati po hitrem postopku.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 10.1.2001 vložila tožbo na razveljavitev pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe ter predlagala izdajo začasne odredbe. Okrožno sodišče v Celju je 22.1.2001 izdalo začasno odredbo, čemur je sledil predlog prve tožene stranke za izločitev sodnice A. A., ki je odločila o izdaji začasne odredbe (češ da je odločila v nesorazmerno kratkem času), predsednika Okrožnega sodišča v Celju A. P. (ki ni obrazložen) in predsednika Višjega sodišča v Celju (ki ni niti imenovan). Istega dne je prva tožena stranka tudi predlagala, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) za odločanje o tožbi in začasni odredbi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Po njenem so za to podani tehtni razlogi in pojasnjuje, da je tretja tožnica sodnica na Višjem sodišču v Celju, prvi tožnik je njen sin in je bil do nedavnega zaposlen na istem sodišču, druga tožnica pa je njegova partnerica. Dodaja, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe v nerazumljivi naglici (v 11 dneh, medtem ko je v drugih zadevah potreben daljši čas, ista sodnica pa je v drugi zadevi porabila 5 mesecev).

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da sta prvi tožnik in tretja tožnica povezana s sodiščem, ki je pristojno za odločanje o pritožbi proti odločitvi sodišča prve stopnje, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo okrožno sodišče. Gre namreč za delo na drugem sodišču in ne na sodišču, ki naj odloča o zadevi, zato ni razloga, da Okrožno sodišče v Celju o zadevi ne bi odločalo v zadevi. Tudi hitrost odločitve o začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje, ki jo navaja prva tožena stranka, ni v nasprotju z zakonom, ki predvideva, da morajo sodišča v nujnih primerih (med katere začasne odredbe nedvomno spadajo), odločati po hitrem postopku.

Ker torej niso podani tehtni razlogi, zaradi katerih ne bi smelo odločati Okrožno sodišče v Celju, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo predlog za delegacijo sodišča prve stopnje. Če bo nato vloženo pravno sredstvo, pa bo mogoč nov predlog in bo Vrhovno sodišče odločilo o delegaciji pritožbenega sodišča.