Jedro

Trditveno in dokazno breme je na strani revidenta.

Ker revidentova neizbira ne temelji na dejstvu, da ima revident zaposleno in prijavljeno veterinarko s krajšim delovnim časom, temveč na dejstvu, da revident na novih začetih 300 KMG-MID s prijavljeno kadrovsko zasedbo ni pokril polnega delovnega časa enega delavca, izpostavljeno vprašanje ni pomembno za odločitev v obravnavanem primeru in zato tudi ne more biti pomembno pravno vprašanje.

Pridobitev nove koncesije na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril in kot tako (tudi za dosedanjega koncesionarja) zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Glede dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglasil je tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24. 9. 2010. Z navedeno odločbo je tožena stranka med drugim odločila, da se ugodi revidentovi zahtevi, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do izbire koncesionarja za območje občin X. in Y., revidentova vloga pa se zavrne v delu, ki se nanaša na občino Z. in se koncesijo za to območje podeli veterinarski organizaciji A., d. o. o. Revidentova vloga za območje občine Z. je bila zavrnjena, ker ni izpolnjeval razpisanega kadrovskega pogoja (zaposlenega enega veterinarja za polni delovni čas na vsakih začetih 300 registriranih kmetijskih gospodarstev – v nadaljevanju KMG-MID) za podelitev koncesije na območju vseh treh občin, temveč le za po vrstnem redu prvi prijavljeni občini. Revident je v svoji vlogi prijavil štiri veterinarje, zaposlene s polnim delovnim časom, in eno veterinarko, ki je na podlagi odločbe ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6. Revident v zvezi z dovoljenostjo revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 navaja, da gre v obravnavanem primeru za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju „ali je razpisne pogoje dovoljeno in zakonito oblikovati tako, da so prijavitelji v primerih, ko je merilo za izpolnjevanje določenega pogoja delovni čas zaposlenih, v celoti prikrajšani na račun delavcev, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom zaradi uveljavljanja pravice iz invalidskega zavarovanja“. V nadaljevanju pa pojasnjuje, da bi se v kvoto zaposlenih v sorazmernem deležu morali šteti tudi tisti delavci, ki so pri prijavitelju zaposleni z delovnim časom, krajšim od polnega. Razpisni pogoj enega zaposlenega veterinarja s polnim delovnim časom na vsakih začetih 300 KMG-MID je zato diskriminatoren in nezakonit, pri čemer se revident sklicuje na Zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da delavci, zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega, s svojim delom lahko prispevajo v deležu, ki je sorazmeren dolžini njihovega delovnega časa, in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki delavcem, med drugim zaradi ugotovljene invalidnosti, priznava tudi pravico do dela s krajšim delovnim časom. Ni zakonitega razloga, da bi se delavce, ki so zaposlene s krajšim delovnim časom od polnega, štelo za popolno ničlo.

7. Navedeno vprašanje pa po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (v nadaljevanju Uredba) kot koncesijski akt med pogoji za izbiro koncesionarja med drugim določa, da mora imeti koncesionar zaposlenega najmanj enega veterinarja s polnim delovnim časom na vsakih začetih 300 registriranih kmetijskih gospodarstev na območju, ki ga uveljavlja (tretji odstavek 3. člena Uredbe in 3. alineja IV. točke javnega razpisa za dodelitev koncesije v okviru javne veterinarske službe za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju RS, ki se financira iz proračunskih sredstev. To pomeni, da pri izpolnjevanju navedenega pogoja ni bistveno število zaposlenih veterinarjev, temveč trajanje njihovega delovnega časa, pri čemer mora imeti koncesionar na vsakih začetih 300 KMG-MID v primeru veterinarjev, zaposlenih za krajši delovni čas od polnega, zaposlenih toliko veterinarjev, da seštevek trajanja njihovega delovnega časa znaša polni delovni čas enega veterinarja. Vrhovno sodišče pri tem pojasnjuje, da primernost razmerja med številom zaposlenih veterinarjev in številom kmetijskih gospodarstev (najmanj en veterinar s polnim delovnim časom na vsakih začetih 300 KMG-MID) ni stvar presoje zakonitosti akta o izbiri, ampak primernosti ter strokovne utemeljenosti tega predpisanega in razpisanega pogoja. Primernost in strokovna utemeljenost pogoja za koncesijo pa ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča. Zato tudi ne more biti pomembno pravno vprašanje ter s tem razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (podobno sklep VS RS X Ips 288/2009).

8. Ker revidentova neizbira v obravnavanem primeru ne temelji na dejstvu, da ima revident zaposleno in prijavljeno veterinarko s krajšim delovni časom, temveč na dejstvu, da revident na novih začetih 300 KMG-MID s prijavljeno kadrovsko zasedbo ni pokril polnega delovnega časa enega delavca, izpostavljeno vprašanje ni pomembno za odločitev v obravnavanem primeru in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, pa mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

10. Revident nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbami, da sklenitev predmetne koncesijske pogodbe predstavlja zagotovljen posel za obdobje skoraj 10 let, katerega vrednost ocenjuje na cca. 200.000,00 EUR, kar izhaja iz priloženega poročila. Na območju občine, za katero je bila z izpodbijano odločitvijo podeljena koncesija drugemu prijavitelju, je te storitve doslej opravljal sam. Zato bo z vidika opravljanja svoje dejavnosti v najboljšem primeru utrpel hude finančne posledice. Posel, ki je predmet zadevne koncesije, na letni ravni namreč predstavlja okoli 20 % celotnega obsega prihodkov, ki jih dobi iz naslova opravljanja storitev za toženo stranko. Opravljanje storitev za toženo stranko in njen cenik sta vezana na razpoložljiva proračunska sredstva, zaradi česar je bil že v letošnjem letu njen prihodek za 50 % nižji od lanskega, kar izhaja iz priloženega poslovnega izida za leto 2010 in izkaza prihodkov in odhodkov z dne 30. 9. 2011. Zaradi izgube posla je v trenutnih gospodarskih razmerah ogrožen njegov nadaljnji ekonomski obstoj. Za potrebe javnega razpisa je zaposlil še enega veterinarja (prilaga pogodbo o zaposlitvi), zaradi izpolnjevanja kadrovskega pogoja, pa se proti zmanjšanju prihodkov ne more boriti z eventualnim odpuščanjem. Vse to predstavlja zanj zelo hude posledice.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s svojimi navedbami, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pridobitev nove koncesije na podlagi novega javnega razpisa, je namreč negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) in razpisanih pogojev ter meril, in kot tako (tudi za dosedanjega koncesionarja) zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo (enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v številnih primerih, na primer X Ips: 535/2007, 149/2009, 201/2009, 334/2009). Zatrjevane posledice (zmanjšanje obsega prihodkov, potreba po zaposlovanju), ki izhajajo iz nepridobitve (ponovne) koncesije oziroma iz neuresničitve pričakovanja, pa so tudi poslovno predvidljive in se jih je moral revident ob dejstvu časovno omejenega trajanja koncesijske pogodbe ves čas zavedati ter temu ustrezno prilagoditi svoje poslovanje.

12. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).