Jedro

Predlog za obnovo postopka, podan zaradi krive izpovedbe priče, ni utemeljen, ker tožnica ni zatrjevala, da bi bila katera od zaslišanih prič pravnomočno obsojena s kazensko sodbo, kakor tudi ne, da bi bil kazenski postopek zoper pričo ustavljen oziroma da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih se kazenski postopek zoper pričo ne bi mogel izvesti. Zgolj s predlogom za zaslišanje sebe kot pravdne stranke tožnica ni mogla nadomestiti obveznosti, da v predlogu za obnovo postopka poda ustrezne trditve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se obnova postopka ne dovoli (prvi odstavek izreka). Tožnici je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v višini 809,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila (drugi odstavek izreka).

Zoper takšen sklep se tožnica pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila zaslišana, da pa je ves čas zatrjevala, da ji je bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi vročen 3. 3. 2008. To potrjuje tudi datum dopisa predsednika območnega odbora sindikata ... z dne 4. 3. 2008, saj je predsednik tega dne pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi poslal Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Te okoliščine so odločilnega pomena za odločitev v sporu med strankama. Tožnica je po odločitvi sodišča prejela listinske dokaze, ki jih v predhodnem postopku ni mogla uporabiti, saj je za nova dejstva in nove dokaze izvedela šele po 5. 12. 2008. Okoliščina, da je predsednik območnega odbora sindikata ... mag. B.R. šele 4. 3. 2008 poslal pisni sporazum na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potrjuje, da je bil sporazum podpisan 3. 3. 2008. V kolikor bi tožnica sporazum podpisala 25. 2. 2008, kakor trdi tožena stranka, bi predsednik zavod obvestil takoj po podpisu sporazuma oziroma najkasneje do 1. 3. 2008. Ker pa tožena stranka podpisanega sporazuma ni imela, je predsednik območnega odbora zavod obvestil takoj naslednji dan, to je 4. 3. 2008. Da je tožnica pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi prevzela 3. 3. 2008, izhaja iz tega, da je ta datum naveden na pisnem sporazumu, zapisniku o prevzemu osebnih stvari z dne 3. 3. 2008, potrdilu o prijavi in odjavi z dne 3. 3. 2008 in sklepu o prenehanju delovnega razmerja z dne 4. 3. 2008. Vse te listine je podpisal predsednik OO sindikata mag. B.R., podatki na podlagi katerih je prišlo do prenehanja delovnega razmerja v teh listinah pa so neresnični. Tožnica je tudi pojasnila, zakaj listin, na katerih je utemeljila predlog za obnovo postopka, ni mogla predložiti v prvotnem postopku. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ni zaslišalo tožnice in priče dr. Z.Ž., čeprav je tožnica to predlagala. Sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno očita, da ni navedla, kdo naj bi krivo pričal ali izdelal krive listine, saj o tem sploh ni bila vprašana in ni imela možnosti, da pred sodiščem prve stopnje zagovarja utemeljenost predloga za obnovo postopka. Ker sodišče prve stopnje tožnice ni zaslišalo, tudi ni razjasnilo, ali bi tožnica listine, ki so predmet obnove postopka, lahko predložila že v prvem postopku. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica v predlogu za obnovo ni navedla, da bi obstajali razlogi, zaradi katerih brez svoje krivde novih dejstev in dokazov ni mogla uveljaviti pred izdajo odločbe sodišča prve stopnje. Sicer pa je tožnica nesporno že pred izdajo prvostopenjske odločbe vedela za sklep, ki ga je pridobila od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ga je tožnica tja sama odnesla. Brezpredmetne so pritožbene navedbe, da iz datuma odjave izhaja, da sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni bil podpisan 25. 2. 2008, ampak pozneje. Tožnici je delovno razmerje prenehalo zadnji dan v februarju, to je v petek 29. 2. 2008, iz zavarovanja pa so jo odjavili v ponedeljek, 3. 3. 2008. Rok za odjavo delavca in pokojninskega zavarovanje je 8 dni. Tožnica je pomešala navajanje dejstev z njihovim dokazovanjem, saj naj bi s svojim pričanjem, ki je samo po sebi dokaz, nadomestila obveznost navajanja dejstev, ki naj bi se s tem dokaznim predlogom dokazovala. Tožena stranka predlaga, da drugostopenjsko sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica je s predlogom za obnovo postopka uveljavljala obnovitvena razloga iz 5. in 10. točke 394. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica ni izkazala obstoja predpostavk, na podlagi katerih bi se lahko dovolila obnova postopka iz uveljavljanih razlogov.

Tožnica je zatrjevala, da je bila sodba, zoper katero vlaga predlog za obnovo postopka, izdana zaradi krive izpovedbe priče. V skladu s 5. točko 394. člena ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na krivo izpovedbo priče ali izvedenca. Vendar pa za vse obnovitvene razloge, ki se nanašajo na kazniva dejanja, rok za vložitev predloga za obnovo postopka teče od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno kazensko sodbo oziroma od dneva, ko je zvedela za ustavitev kazenskega postopka ali za okoliščine, zaradi katerih se ta postopek ne more izvesti. Tožnica v predlogu za obnovo postopka ni zatrjevala, da je bila katera od zaslišanih prič pravnomočno obsojena s kazensko sodbo, kakor tudi ne, da bi bil tak postopek zoper njo ustavljen, ali pa, da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih se ta postopek zoper pričo ne more izvesti.

Povsem zmotno je prepričanje tožnice, da bi ona lahko šele ob svojem zaslišanju v obnovitvenem postopku navedla, kdo naj bi krivo pričal. Obstoj kaznivega dejanja se dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Le v primeru, če kazenskega postopka ne bi bilo mogoče izvesti, bi sodišče prve stopnje obstoj kaznivega dejanja lahko ugotavljalo kot predhodno vprašanje. Vendar tožnica ne zatrjuje, da bi v tej zadevi šlo za tak primer. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da zgolj z navedbo dokaza (v tem primeru predloga za zaslišanje tožnice) ni mogoče nadomestiti obveznosti stranke, da poda ustrezne trditve.

Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP naj bi bil podan, ker je tožnica po prejemu drugostopenjske sodbe pridobila dopis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 5. 12. 2008 (priloga A/9) in sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja z dne 4. 3. 2008 (priloga A/10). Pri slednjem dokumentu v resnici sploh ne gre za sklep o prenehanju delovnega razmerja, temveč za dopis tožene stranke, naslovljen na tožnico, v katerem tožena stranka potrjuje, da je tožnici v skladu s pisnim sporazumom delovno razmerje prenehalo s 1. 3. 2008, da je tožnica v celoti izkoristila sorazmerni del letnega dopusta ter da ji pripada še sorazmerni del regresa za letni dopust. V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZPP sme sodišče zaradi okoliščin, ki so naštete v citirani 10. točki 394. člena ZPP, obnovo postopka dovoliti samo, če stranka teh okoliščine brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Tožnica ni navajala, zakaj navedenih listin ni mogla pridobiti prej oziroma z ničemer ni utemeljevala, zakaj brez svoje krivde teh listin ni mogla pridobiti že prej. Zatrjevala je zgolj to, da je 1. 12. 2008 na zavod naslovila prošnjo za kopijo sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je tožena stranka dopis z dne 4. 3. 2008 že ob njegovi izdaji vročila tožnici. Dopis je bil namreč naslovljen na tožnico, prav tako je iz knjige oddane pošte tožene stranke razvidno, da je bil ta dokument 4. 3. 2008 poslan samo tožnici in ne ZPIZ-u. Sicer pa dopis tožene stranke z dne 4. 3. 2008 po vsebini niti ni takšen, da bi na njegovi podlagi lahko bila izdana bolj ugodna odločba za tožnico, tudi če bi bila ta listina uporabljena v prejšnjem postopku. Iz vsebine dopisa namreč ni mogoče potegniti takšnega zaključka, kot ga predlaga tožnica, to je, da je bil pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi sklenjen 3. 3. 2008 in ne 25. 2. 2008, kakor je navedeno na samem sporazumu in kakor je ugotovilo sodišče prve stopnje. Še toliko manj je za nov dokaz, na podlagi katerega bi lahko bila dovoljena obnova postopka, možno šteti dopis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 5. 12. 2008. Obnova postopka se lahko dovoli le v primeru, če stranka pridobi nov dokaz, ki je že obstajal v času prejšnjega postopka. Prejšnji postopek je bil pravnomočno zaključen s sklepom pritožbenega sodišča z dne 5. 11. 2008. Dopis zavoda z dne 5. 12. 2008 tako dokazuje zgolj to, da je tožnica verjetno naslednjega dne od zavoda prejela dopis tožene stranke z dne 4. 3. 2008. Predlog za zaslišanje priče Z.Ž. ni v nikakršni zvezi z obnovitvenimi razlogi, ki jih uveljavlja tožnica v predlogu za obnovo postopka. Tega dokaznega predloga tožnica tudi ni podala v predhodnem postopku, v predlogu pa tudi ni navedla, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti že prej. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je o predlogu za obnovo postopka odločilo, ne da bi predlagano pričo zaslišalo.

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Pravilno je ugotovilo, da tožnica ni izkazala, da novega dokaza brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Glede obstoja obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP pa tožnica ni izkazala obstoja pravnomočne sodbe v kazenskem postopku oziroma obstoja okoliščin, zaradi katerih se kazenski postopek ne more izvesti.

Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je spoznalo, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu z načelom odgovornosti, kot ga določa 154. člen ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Do povrnitve pritožbenih stroškov pa ni upravičena niti tožena stranka, saj stroškov odgovora za pritožbo ni mogoče šteti za stroške, ki so bili za ta spor nujno potrebni v smislu določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.