Up-65/98

20.3.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. G. iz G. pri K., ki ga zastopa M. M. P., odvetnik na P. na seji senata dne 20. marca 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba D. G. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. I Kr 11/96 z dne 6.11.1997 se zavre.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 18.3.1998 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno sodbo, s katero mu je bila po 506. členu Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP) preklicana pogojna obsodba (izrečena s sodbo istega sodišča št. K 111/95 z dne 5.3.1996) in izrečena kazen 6 mesecev zapora. V zadevi št. K 111/95 je bil pritožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja izmikanja plačevanja preživnine po prvem odstavku 203. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94). Določena mu je bila zaporna kazen 6 mesecev s preizkusno dobo treh let, ob posebnem pogoju, da mora zakoniti zastopnici mladoletnega oškodovanca plačati vso zaostalo preživnino v petih mesecih po pravnomočnosti sodbe, v bodoče zapadle preživninske obveznosti pa redno plačevati.

2.Pritožnik navaja, da je v zadevi preklica pogojne obsodbe vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar o njej še ni odločeno. Smiselno predlaga, naj Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem pravnih sredstev. Zatrjuje, da so mu bile z izpodbijano sodbo kršene ustavne pravice in svoboščine iz 23. (pravica do sodnega varstva) in 29. (pravna jamstva v kazenskem postopku) člena Ustave. Glede zatrjevane kršitve pravice iz 23. člena Ustave meni, da sodišče nepotrebno odlaša s sodnim varstvom, saj je zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom za odložitev izvršitve kazni vložil že 4.3.1998. V zvezi z domnevno kršitvijo 29. člena Ustave pa navaja, da sodišče ni izvajalo dokazov z neposrednim zaslišanjem priče (zakonite zastopnice oškodovanca), zato naj ne bi imel možnosti za pripravo svoje obrambe, ravno tako pa naj mu ne bi bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Nastanek nepopravljivih posledic zaradi izvršitve izpodbijane sodbe utemeljuje s tem, da se je pred kratkim uspel zaposliti za določen čas, zaradi nastopa prestajanja kazni zapora, pa naj bi to zaposlitev izgubil oziroma naj mu ne bi bila podaljšana. Zato naj zopet ne bi mogel plačevati preživnine, s tem pa bi bil prizadet tudi njegov otrok.

3.Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava in razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Hkrati predlaga, da se izvršitev izpodbijane sodbe zadrži. Morebiten nastanek težko popravljivih škodljivih posledic pa obrazloži z predvideno izgubo zaposlitve.

B.

4.Prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

5.Ustavno sodišče je s poizvedbami pri predsedniku Okrožnega sodišče v Celju ugotovilo, da je bil pritožnik na podlagi pravnomočne sodbe že pozvan na prestajanje kazni po določbi 37. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78, 41/87, 32/89, in 8/90 ter Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95 in 10/98 - v nadaljevanju: ZIKS). Pritožnik je po prejemu poziva vložil 3.3.1998 prošnjo za odložitev izvršitve kazni, o kateri je bilo odločeno z odločbo Okrožnega sodišča v Celju št. IKZ 4/98 z dne 4.3.1998 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Celju št. Su 26-01/98 z dne 12.3.1998. Glede vložene zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo z dne 4.3.1998 pa še ni zaključen postopek pred pristojnim sodiščem prve stopnje, to je Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah. O predlogu za zadržanje izvršitve sodbe je pristojno odločiti to sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji. O zahtevi za zadržanje izvrševanja sodbe v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti je bil predsednik Okrožnega sodišča v Celju obveščen 20.3.1998. Vlagatelj zahteve je bil pozvan k dopolnitvi vloge z dne 4.3.1998, tako da Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah o zahtevi za zadržanje izvrševanja pravnomočne sodbe doslej še ni odločilo.

6.Po določbi tretjega odstavka 422. člena ZKP sme sodišče prve stopnje glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti odrediti, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. Sodišče sme torej ob vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti tudi po uradni dolžnosti odložiti izvršitev pravnomočne odločbe, vsekakor pa mora odločati o morebitni odložitvi izvršitve pravnomočne odločbe, če obsojenec to ob vložitvi pravnega sredstva izrecno zahteva. V skladu s tretjim odstavkom 422. člena ZKP bo o pritožnikovi zahtevi za zadržanje odločalo sodišče prve stopnje. Zoper to odločitev bo imel pritožnik v skladu z določbami ZKP možnost vlagati pravna sredstva, ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS (50. do 60. člen) pa tudi ustavno pritožbo.

7.Po določbi drugega odstavka 51. člena ZustS lahko Ustavno sodišče samo izjemoma predčasno odloča o ustavni pritožbi, če pritožnik drugače ne more preprečiti nastanka nepopravljivih posledic in če je zatrjevana kršitev očitna. Ker pritožniku pred pravnomočno odločitvijo o predlogu za odložitev prestajanja kazni ne bo potrebno nastopiti prestajanja zaporne kazni, je treba ugotoviti, da nastanek nepopravljivih posledic zaradi izvršitve izpodbijane sodbe pred odločanjem o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni izkazan. Tudi če bi bil pritožnik ob vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti že na prestajanju kazni, bi imel po določbi tretjega odstavka 422. člena ZKP pravico od pristojnega sodišča zahtevati prekinitev izvrševanja pravnomočne odločbe. O njegovi zahtevi pa bi moralo sodišče odločiti nemudoma, upoštevajoč analogno ustavne roke iz 20. člena Ustave, ker bi bila odločitev v zvezi s pritožnikovo ustavno pravico do osebne svobode. Po izčrpani pritožbi zoper takšno odločitev sodišča pa bi imel pritožnik prav tako na voljo zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic ustavno pritožbo po določbah ZUstS. Glede na navedeno eden od pogojev za obravnavanje ustavne pritožbe pred odločitvijo o vloženem pravnem sredstvu ni izpolnjen. Ker morata biti za izjemno odločanje Ustavnega sodišča po drugem odstavku 51. člena ZUstS izpolnjena oba pogoja kumulativno, obstoja drugega pogoja (očitnost zatrjevanih kršitev) Ustavno sodišče niti ni ugotavljalo.

8.Ker torej niso podani pogoji za obravnavanje ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS, ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev, zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

9.Predpogoj za odločanje Ustavnega sodišča o morebitnem zadržanju izvršitve sodbe, ki se izpodbija, je sprejem ustavne pritožbe v obravnavo (58. člen ZUstS). Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, o predlogu pritožnika za zadržanje izvršitve sodbe ni odločalo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič