6. 12. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe NOBL VILA, investicije in storitve, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Dunja Grgurevič, odvetnica v Mariboru, na seji 6. decembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 107. in 175. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 161/20), kolikor se nanašata na določitev namenske rabe zemljišč s parcelnimi številkami 108/2, 108/3, 108/4, 108/5 in 108/6, vse k. o. Ankaran, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 107. in 175. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (v nadaljevanju OPN) v delu, ki spreminja namembnost njenih zemljišč s parcelnimi številkami 108/2, 108/3, 108/4, 108/5 in 108/6, vse k. o. Ankaran. Navaja, da so bila navedena zemljišča pred uveljavitvijo OPN po namenski rabi opredeljena kot stavbna zemljišča oziroma kot "ureditveno območje za poselitev, namenjeno za centralne dejavnosti". OPN pa naj bi jih uvrstil v krajinsko enoto zaledje vzhod (ZV-02) in kot osnovno namensko rabo določil deloma gozdno zemljišče, s podrobnejšo namensko rabo G – gozdna zemljišča, deloma pa kmetijsko zemljišče, s podrobnejšo namensko rabo K2 – druga kmetijska zemljišča. Navedeno naj bi imelo za pobudnico bistvene negativne posledice. Pobudnica dodaja, da pobudo vlaga v trimesečnem roku po prejetju sklepa Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo njegovo tožbo za odpravo OPN, vloženo na podlagi 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2).

Pobudnica je sklep Upravnega sodišča št. I U 213/2021 z dne 22. 2. 2022 prejela 18. 3. 2022, pobudo je vložila 16. 6. 2022.

2.Pobudnica navaja, da je z njo povezana gospodarska družba Vudex, d. o. o., Ljubljana, navedena zemljišča kupila leta 2007 (takrat zemljišče s parcelno številko 108, k. o. Ankaran, ki je bilo leta 2009 parcelirano). Po takrat veljavnih prostorskih aktih Mestne občine Koper (v nadaljevanju MOK) naj bi bila zemljišča zazidljiva, kar naj bi odražala tudi cena zemljišč. Pobudnica navaja, da je bilo zemljišče kupljeno z namenom izvajanja pridobitne dejavnosti. Zemljišče naj bi namreč prejšnja lastnica želela pozidati in prodati ter s tem ustvariti dobiček. Pobudnica pojasni, da je bilo v prej veljavnih prostorskih aktih MOK za prostorsko enoto KC-20, v katero je spadalo navedeno zemljišče, predvideno sprejetje občinskega podrobnega prostorskega akta (v nadaljevanju OPPN), ki bi podrobneje določil način izvedbe zazidave. V letu 2013 naj bi zato prejšnja lastnica vložila pobudo za pripravo in sprejetje OPPN v KC-20. Zaradi ustanovitve Občine Ankaran (v nadaljevanju Občina) pa naj bi bil postopek ustavljen.

3.Pobudnica pojasni, da je zemljišča od prejšnje lastnice kupila leta 2015 z istim namenom, tj. izvajanje pridobitne dejavnosti – gradnja stavb in njihova prodaja. Občina naj ne bi uveljavljala predkupne pravice. V letu 2016 naj bi Občina začela postopek priprave OPN. Sprejela naj bi tudi Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Ankaran za območja KC-7, KC-12, KC-13, KC-16, KC-17, KC-20, KS-4, KS-8 in KU-2/13 (Uradni list RS, št. 47/16). Pobudnica navaja, da je aktivno sodelovala v vseh fazah postopka sprejemanja OPN. Svoja stališča glede predlaganih sprememb naj bi tudi obrazložila, vendar naj bi jih Občina brez razlogov zavrnila.

4.Pobudnica meni, da je Občina kršila tretji odstavek 153. člena Ustave, ker v postopku sprejemanja OPN ni opravila posebno skrbnega tehtanja med javnim interesom in interesi lastnika ter na podlagi tega presodila, ali je izpolnjen pogoj pravičnega ravnovesja med javnimi in zasebnimi interesi. Pobudnica zatrjuje tudi neskladje s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Meni, da je bilo s sporno spremembo namembnosti njenih zemljišč prekomerno poseženo v njeno lastninsko pravico. Že od leta 2007 naj bi utemeljeno pričakovala in delovala v smeri zazidave skladno s prostorskim aktom, po katerem so bila njena zemljišča zazidljiva. Pri izvedbi spremembe iz zazidljivega v nezazidljivo naj bi morala Občina posebej skrbno pretehtati, ali je izpolnjen pogoj pravičnega ravnovesja med javnimi in zasebnimi interesi ter strokovno utemeljiti razloge za in proti. Pobudnica meni, da če je Občina ocenila, da je sprememba namembnosti utemeljena, bi morala zemljišča razlastiti in plačati primerno odškodnino. Tako naj bi ravnala v podobnem primeru. Meni še, da je njen primer podoben primeru, obravnavanemu v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-151/15 z dne 4. 6. 2020 (Uradni list RS, št. 90/20, in OdlUS XXV, 11). Tudi njeno zemljišče naj bi s spremembo namembnosti izgubilo skoraj vso vrednost na trgu. Zemljišča naj bi postala tudi javno dostopna vsakomur in s tem neuporabna za pobudnico kot lastnico. Pobudnica zatrjuje tudi kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave. To naj bi Občina storila s tem, da je nepremičnine drugega lastnika, katerim je z OPN spremenila namembnost iz območja centralnih dejavnosti v parkovne površine, razlastila. Razlog pa naj bi bil v tem, da je gospodarska javna infrastruktura za namen umestitve javnih parkovnih površin za potrebe dejavnosti na zemljiščih s parcelnima številkama 1067 in 1069, obe k. o. Oltra, v javno korist. Pobudnica navaja še, da naj bi iz medijev izhajalo, da je Občina z lastnikom navedenih zemljišč sklenila dogovor o primerni odškodnini. Zatrjuje tudi neskladje OPN s 26. členom Ustave. Navaja, da ji je zaradi spremembe namembnosti zemljišč nastala ogromna izguba (nepremičnine naj bi bile pred spremembo namembnosti vredne več kot milijon EUR, po spremembi pa naj bi bile praktično brez vrednosti, šlo naj bi namreč za "navadna" kmetijska oziroma gozdna zemljišča, ne "najboljša"). S sporno spremembo namembnosti naj bi bila pobudnica tako dejansko razlaščena brez plačila odškodnine. Pobudnica meni še, da je OPN v neskladju s 67. členom Ustave. Ker njena zemljišča niso več zazidljiva, naj bi bila onemogočena v izvrševanju gospodarske funkcije lastnine.

5.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik