Jedro

Sodišče storilcu ni izreklo zakonite sankcije za storjeni prekršek, saj bi mu za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP lahko izreklo globo le 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk, namesto 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se izpodbijana pravnomočna sodba v izreku o sankciji za prekršek spremeni tako, da se storilcu J. S. za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa izreče globa 1.000,00 (tisoč 00/100) evrov in 9 (devet) kazenskih točk v cestnem prometu.

II. Izpodbijana pravnomočna sodba se spremeni tudi v odločbi o stroških postopka tako, da je storilec dolžan plačati sodno takso v višini 150,00 (sto petdeset 00/100) evrov.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Celju je z izpodbijano sodbo storilca J. S. spoznalo za odgovornega za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), za katerega mu je izreklo globo 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B, naložilo pa mu je tudi plačilo sodne takse. Upravičenci do pritožbe iz drugega in tretjega odstavka 150. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) zoper sodbo niso napovedali in vložili pritožbe.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena ZP-1. Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da J. S. izreče globo in kazenske točke skladno z določbo 5. točke petega odstavka 46. člena ZPrCP.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti povzema izrek pravnomočne sodbe in navaja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je storilec v naselju, kjer je dovoljena hitrost 50 km/h, prekoračil dovoljeno hitrost za 32 km/h. Za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP je mogoče vozniku, ki prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 km/h do 50 km/h, izreči globo 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk. Sodišče je za ta prekršek J. S. izreklo globo 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk, kar presega globo in kazenske točke, določene v zakonu za vozniku očitani prekršek. S tem je sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Nadalje vrhovna državna tožilka navaja, da je sodišče storilcu na podlagi obvestila in podatkov Ministrstva za pravosodje o številu kazenskih točk s sklepom EPVD 768/2014 z dne 18. 8. 2014 izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tem sklepu je sodišče upoštevalo tudi število kazenskih točk iz sedaj izpodbijane sodbe, zato je posledično treba razveljaviti tudi ta sklep in ponovno odločiti o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Kršitev materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena ZP-1 je podana, če je bila z odločitvijo o sankcijah ali odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima po zakonu sodišče. 6. Iz izreka pravnomočne sodbe izhaja, da je storilec 10. 6. 2014 v Rogatcu (kjer je hitrost vožnje omejena na 50 km/h) s tovornim vozilom z registrsko oznako ... prekoračil dovoljeno hitrost v naselju za več kot 30 km/h s tem, da je vozil s hitrostjo najmanj 82 km/h. Tako storilčevo ravnanje je sodišče v izpodbijani sodbi pravno opredelilo kot prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP. Po tej določbi se voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju za več kot 30 do 50 km/h, kaznuje z globo 1.000,00 EUR in devet kazenskimi točkami. Sodišče je storilcu za omenjeni prekršek izreklo globo 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk. Ob povedanem vrhovna državna tožilka utemeljeno zatrjuje, da sodišče storilcu ni izreklo zakonite sankcije za storjeni prekršek, saj bi mu za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP lahko izreklo globo 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk. S tem je kršilo materialne določbe zakona iz 5. točke 156. člena ZP-1. 7. Predlog vrhovne državne tožilke, naj Vrhovno sodišče zaradi izreka nižje globe in manjšega števila kazenskih točk razveljavi tudi sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 768/2014 z dne 18. 8. 2014, ki je postal pravnomočen 29. 8. 2014, ni utemeljen. Iz izreka tega sklepa izhaja, da je storilec 16. 7. 2014 dosegel 21 kazenskih točk, zato mu je sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 10. 6. 2014, to je AM, B, B1 in G kategorije motornih vozil. Poleg tega je sodišče storilcu naložilo še plačilo sodne takse. Iz razlogov tega sklepa je razvidno, da so bile storilcu s plačilnim nalogom Policijske postaje Šmarje pri Jelšah 0000109542150 z dne 26. 4. 2014, ki je postal pravnomočen 6. 5. 2014, izrečene tri kazenske točke za prekršek, storjen z vozilom B kategorije, z izpodbijano sodbo, ki je postala pravnomočna 16. 7. 2014 pa je bilo storilcu izrečenih 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z vozilom B kategorije. Nadalje je iz omenjenega sklepa razvidno, da je storilec voznik začetnik, saj še ni dopolnil 21 let (rojen je bil 7. 6. 1995), od 6. 5. 2014 do 16. 7. 2014 pa je dosegel 21 kazenskih točk. Po 26. členu ZPrCP se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

8. Vrhovno sodišče je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je storilcu za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP izreklo globo 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk. Ob upoštevanju določbe 26. člena ZPrCP bi moralo sodišče storilcu, ki je voznik začetnik, izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, še toliko bolj pa bi mu moralo tak ukrep izreči glede na že prej dosežene tri kazenske točke. Storilec je na dan 16. 7. 2014 torej dosegel skupno 12 kazenskih točk. Iz zahteve za varstvo zakonitosti ni razvidno, da bi vrhovna državna tožilka ob predlogu za razveljavitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevala dejstvo, da je storilec voznik začetnik. Glede na skupno število kazenskih točk, ki jih je storilec dosegel kot voznik začetnik na dan 16. 7. 2014, je število kazenskih točk (21), navedeno v izreku sklepa Okrajnega sodišča v Celju EPVD 768/2014 z dne 18. 8. 2014, nepravilno, kar pa na izrečeni ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na resnično število doseženih kazenskih točk (12) in določbo 26. člena ZPrCP ne vpliva. Zato Vrhovno sodišče ni razveljavilo sklepa Okrajnega sodišča v Celju EPVD 768/2014 z dne 18. 8. 2014. 9. Zaradi ugotovljene kršitve materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena ZP-1 je Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo v odločbi o sankciji spremenilo tako, da je storilcu za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP izreklo globo 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk. 10. Sodišče je v izpodbijani sodbi storilcu naložilo tudi plačilo sodne takse v višini 150,00 EUR. Višina sodne takse znaša 10 odstotkov izrečene globe (tarifna številka 8111 Taksne tarife), storilec pa je dolžan plačati sodno takso tudi za izrečeno stransko sankcijo (tarifna številka 8114 Taksne tarife), ki znaša 50,00 EUR. Ob upoštevanju globe 1.000,00 EUR in stranske sankcije devet kazenskih točk je Vrhovno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo tudi v izreku o stroških postopka o prekršku tako, da je storilec dolžan plačati sodno takso v višini 150,00 EUR. V ostalem pa ostane izpodbijana sodba nespremenjena.