Jedro

Izhajajoč iz namena ZPPDFT-1 je potrebno šteti, da je ukrep iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ukrep, ki preprečuje uporabo (finančnega) sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zaradi česar je po namenu zakona potrebno kršitev šteti kot kršitev drugega finančnega predpisa, za kar pa je na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1 določena izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Pravna in odgovorna oseba sta vložili zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim je prekrškovni organ Finančna uprava R Slovenije pravni osebi izrekel globo 6.000,00 EUR in odgovorni osebi globo 400,00 EUR zaradi prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1). Prekrškovni organ je zahtevo za sodno varstvo odstopil v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 9.11.2020 izreklo za krajevno nepristojno in je zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču na Jesenicah. Odstop krajevne pristojnosti utemeljuje z navedbami, da sta pravna in odgovorna oseba s plačilnim nalogom bili spoznani za odgovorni za prekršek, storjen s tem, ker odgovorna oseba, ki je bil v času prekrška direktor pravne osebe, v roku 8 dni od vpisa pravne osebe v Poslovni register Slovenije, za pravno osebo v register dejanskih lastnikov ni vpisal podatkov o njenih dejanskih lastnikih. Glede na navedeno je prekršek bil storjen z opustitvijo. V primeru, ko za obstoj prekrška zadošča gola kršitev pravne norme, je treba za določitev kraja storitve prekrška uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer bi storilec moral delati. Delovanje pravne osebe in njene odgovorne osebe pa je, razen če je očitno, da je dejanje bilo storjeno drugje, mogoče vezati le na sedež pravne osebe, katerega ima pravna oseba v konkretnem primeru na Bledu, ki je na območju Okrajnega sodišča na Jesenicah.

3. Okrajno sodišče na Jesenicah je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pravne in odgovorne osebe v skladu z 214. členom Zakona o prekrških (ZP-1) pristojno Okrajno sodišče v Kranju, saj gre za kršitev finančnega predpisa, za katerega je izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča, to pa je Okrajno sodišče v Kranju, ki ima sedež na sedežu Okrožnega sodišča v Kranju.

4. Na podlagi prvega odstavka 83. člena ZP-1 o sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloči skupno neposredno višje sodišče. Glede na določbo drugega odstavka 82. člena ZP-1 skupno neposredno višje sodišče odloči o sporu o pristojnosti ne samo, če sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena meni, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, temveč tudi, če meni, da je pristojno kakšno drugo sodišče. 5. Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. V rednem sodnem postopku je na podlagi 77. člena ZP-1 za postopek pristojno sodišče po kraju storitve prekrška. Za določitev kraja storitve prekrška se na podlagi 8. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika (KZ-1), ki v določbi 19. člena določa, da je kaznivo dejanje storjeno tako na kraju, kjer je storilec delal (storitveno dejanje) ali bi moral delati (opustitveno dejanje), kot tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (ubikvitetna teorija).

6. Vendar v konkretnem primeru naj bi prekršek bil storjen zaradi kršitve tretjega odstavka 44. člena ZPPDFT-1, ki določa, da so poslovni subjekti iz 35., 36. in 37. člena tega zakona dolžni v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov. Iz navedenega izhaja, da se za obstoj prekrška ne zahteva nastanek prepovedane posledice, temveč zadošča že kršitev norme in je v takem primeru za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti delavnostno teorijo ter za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. Glede na dejstvo, da gre v tem primeru za opustitev dolžnostnega ravnanja, je prekršek pojmovno lahko storjen le na sedežu pravne osebe, ker se okoliščina prepovedane posledice za storitev prekrška ne zahteva in je očitno, da prekršek ni mogel biti storjen drugje, kot na sedežu pravne osebe, ki je v konkretnem primeru na območju Bleda, ki sodi v sodni okraj Okrajnega sodišča na Jesenicah.

7. Okrajno sodišče na Jesenicah, ki sproža spor o pristojnosti, temu dejstvu ne nasprotuje, temveč zagovarja stališče, da gre v konkretnem primeru za kršitev finančnega predpisa, zaradi česar je podana izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču. Na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1 je v postopku o prekršku v primerih kršitev davčnih, deviznih, carinskih, trošarinskih, drugih finančnih predpisov ter predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije za vse zadeve iz pristojnosti okrajnih sodišč z območja posameznega okrožnega sodišča izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča. 8. V obravnavani zadevi je torej določitev izključne krajevne pristojnosti odvisna od vprašanja, ali je ZPPDFT-1 in kršitev po tretjem odstavku 44. člena tega zakona kršitev finančnega predpisa. Pri odgovoru na to vprašanje je potrebno izhajati iz namena zakona ter odgovor poiskati v določbi prvega odstavka 1. člena zakona, ki določa, da ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb, pri čemer se na podlagi tretjega odstavka 1. člena s tem zakonom v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018). Izhajajoč iz tega namena zakona je potrebno šteti, da je tudi ukrep iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ukrep, ki preprečuje uporabo (finančnega) sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zaradi česar je po namenu zakona potrebno kršitev šteti kot kršitev drugega finančnega predpisa, za kar pa je na podlagi prvega odstavka 214. člena določena izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču, v tem primeru torej pristojnost Okrajnega sodišča v Kranju, ki ima sedež na Okrožnem sodišču v Kranju.

9. Glede na navedeno je na podlagi drugega odstavka 60. člena in prvega odstavka 77. člena ter prvega odstavka 214. člena ZP-1 za odločanje v zadevi po pravilu posebne pristojnosti izključno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.