Jedro

Čeprav zakon določa, da urbanistični inšpektor odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, morajo biti tudi v teku postopka ugotovljena pomembna dejstva in okoliščine.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiškega urbanističnega inšpektorata št. 356-10-106/92-SK/MR z dne 26.1.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo urbanistične inšpekcije Sekretariata za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin Koper št. 356B-96/90-KB z dne 23.10.1992, s katero je bilo odrejeno, da mora tožnik v roku 21 dni po prejemu odločbe odstraniti parkirišče največjih tlorisnih dimenzij 22,5 x 16 m, ki ga gradi na zemljišču s parc. št. 2699/2 k.o. Nova vas ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Pod točko 2 izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

V tožbi tožeča stranka navaja, da ne soglaša z izpodbijano odločbo, saj je tožena stranka z njo kršila procesno in materialno pravo. V prvi vrsti navaja, da je pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil predlog za izdajo lokacijskega dovoljenja tako za poslovni prostor, kot tudi za izdajo lokacijskega dovoljenja za parkirni prostor. Res je sicer, da sta oba predloga zajeta v enem samem aktu, vendar pa to ne pomeni, da ustrezna prošnja za izdajo lokacijskega dovoljenja za parkirni prostor ni bila vložena. Ker tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni zaslišala, je s tem tudi kršila 2. točko 8. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Prav zaradi opustitve pa zaslišanja je tudi napačno ugotovila dejansko stanje. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 in 48/90), ki je veljal v času odločanja tožene stranke, je bilo določeno, da v primeru, če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu iz 1. odstavka tega člena ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje zavrne, ali če investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške in vzpostavi prejšnje stanje. V 1. odstavku 76. člena istega zakona pa je določeno, da organ urbanistične inšpekcije odloča o taki zadevi v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

Ker zakon izrecno določa, da organ urbanistične inšpekcije odloča v primerih kot je tožnikov v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank, ni sprejemljiva tožnikova trditev, da je tožena stranka kršila določbe postopka, predvsem 2. odstavka 8. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni zaslišala. Res je sicer, da 2. odstavek 8. člena zakona o splošnem upravnem postopku določa, da se lahko samo v primerih, za katere zakon dovoljuje, izda odločba brez poprejšnjega zaslišanja stranke, vendar prav v primerih, kot je obravnavan, zakon predvideva skrajšan postopek in izdajo odločbe brez zaslišanja strank.

Čeprav zaslišanje strank ni potrebno, pa mora upravni organ glede na določbo 135. člena zakona o splošnem upravnem postopku ugotoviti pomembna dejstva in okoliščine tudi v skrajšanem postopku. Ko ugotavlja dejansko podlago za sporni inšpekcijski ukrep, upravni organ ugotavlja, da tožnik ni zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo parkirišča. Res je sicer, da tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je bilo dejstvo, ali je tožnik za izdajo lokacijskega dovoljenja za tako gradnjo zaprosil, ugotovljeno pri za urejanje prostora pristojnem upravnem organu, ni pa v spisu nobene listine ali uradnega zaznamka, da bi bilo navedbo možno preveriti. Dejstvo je, da bi tožena stranka morala tovrstni pritožbeni ugovor tožnika skrbno obravnavati še posebno zato, ker je tožnik že v postopku, ki se je predhodno vodil zaradi ustavitve gradnje parkirišča navajal, da je vložil prošnjo za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo parkirišča in da je postopek že v zaključni fazi. Ker v predloženih upravnih spisih ni podatkov o tem, na kakšen način naj bi bila tožnikova pritožbena navedba preverjena, prav tako pa v spisu ni nobene listine, ki bi potrjevala ali pravilnost ugotovitev tožene stranke ali pa nasprotno pravilnost pritožbenih oziroma sedaj tožbenih navedb tožnika, je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva. Po določbi 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku je namreč v obrazložitvi odločbe druge stopnje treba presoditi vse pritožbene navedbe, saj brez tega ni mogoče preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe.

Zaradi povedanega sodišče ni moglo rešiti spora na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku, saj niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, to pa bi lahko vplivalo tudi na rešitev zadeve. Zato je sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, da bo tožena stranka lahko odpravila ugotovljene pomanjkljivosti.

Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).