Jedro

Po izdaji odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči je tožena stranka po uradni dolžnosti opravila poizvedbe o upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, pri čemer je iz podatkov iz uradnih evidenc ugotovila, da tožnik v prošnji kot družinskega člana ni navedel izvenzakonske partnerice, kar pa bi vplivalo na ugotovitev izpolnjevanja materialnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zunajzakonska partnerica je namreč lastnica nepremičnin, katerih vrednost presega zakonsko določen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S tem, ko je prosilec zamolčal navedeni podatek, je torej v skladu z določbo 43. člena ZBPP šteti, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 561/2017 z dne 12. 5. 2017 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč ter da je dolžan vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku, ki bo izplačan odvetniku A.A. na podlagi sklepa o odmeri stroškov. V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje odvetnika v postopku zaradi spregleda pravne osebnosti zoper B.B. Po opravljenih poizvedbah pa je tožena stranka ugotovila, da prosilec v prošnji ni navedel družinskega člana C.C., s katero ima kot partner prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., od 3. 4. 2015. V skladu z določbo 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč za neupravičeno prejeto, če je bila dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Ker tožnik v prošnji ni navedel, da ima družinskega člana, s podpisom vloge pa je tudi dal izjavo, da so podatki točni, resnični in popolni, pri čemer je bil tudi opozorjen na posledice lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov, je v skladu z določbo drugega odstavka 43. člena ZBPP dolžan vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

2. Tožnik v tožbi ugovarja, da ne drži, da bi živel v partnerski zvezi z C.C. v skupnem gospodinjstvu. Domneva, da je upravni organ sam vpisal takšen podatek v evidenco. Tožbi prilaga potrdilo iz gospodinjske evidence z dne 19. 9. 2017, iz katerega izhaja, da imata vsak svoje samostojno gospodinjstvo na skupnem naslovu. Sicer pa tožnik tudi ne bi mogel imeti gospodinjstva na naslovu ..., saj se v zadnjih letih pretežno nahaja v tujini in se zgolj občasno vrača v Slovenijo. Tožnik je brezposeln in močno zadolžen, tako mu bo onemogočen dostop do sodnega varstva. Prav tako je z izpodbijano odločbo diskriminiran z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev. S tem pa mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč v zadevi Bpp 561/2017, prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je kot partnerko prosilca upoštevala C.C. na podlagi dejstev, ki izhajajo iz uradnih evidenc na dan odločanja. Ne gre spregledati, da je tožnik v uradni evidenci spremenil podatek o članih gospodinjstva po tem, ko je prejel izpodbijano odločbo, kar pomeni, da gre za novo dejstvo in dokaz, ki ga ni mogoče upoštevati. Tudi ni mogoče slediti navedbi tožnika, da je podatek v uradni evidenci vpisala sama upravna enota, saj se vpis lahko opravi le na zahtevo stranke. Prav tako ne gre spregledati navedbe tožnika, da je brezposeln in da se večino časa nahaja v tujini, saj je bil v času odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaposlen, kar kaže, da še naprej navaja neresnične podatke. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 43. člena ZBPP se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona (prvi odstavek). Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije (drugi odstavek). O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči (tretji odstavek).

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke z dne 12. 5. 2017 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi spregleda pravne osebnosti zoper B.B. ter da je bil za izvedbo brezplačne pravne pomoči določen odvetnik A.A. Po izdaji odločbe pa je tožena stranka po uradni dolžnosti opravila poizvedbe o upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, pri čemer je iz podatkov iz uradnih evidenc ugotovila, da tožnik v prošnji kot družinskega člana ni navedel izvenzakonske partnerice C.C., kar pa bi vplivalo na ugotovitev izpolnjevanja materialnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. C.C. je namreč lastnica nepremičnin, katerih vrednost presega zakonsko določen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S tem, ko je zamolčal navedeni podatek, je torej v skladu z določbo 43. člena ZBPP šteti, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno.

7. Tožnik v tožbi ugovarja, da z C.C. živita vsak v svojem gospodinjstvu, kar dokazuje s potrdilom iz gospodinjske evidence izdanim dne 19. 9. 2017. Iz navedenega potrdila izhaja kot datum včlanitve tožnika v svoje gospodinjstvo 19. 9. 2017. Navedeno potrdilo pa je bilo izdano že po izdaji izpodbijane odločbe, prav tako je dejstvo, ki ga potrjuje, tudi nastalo po izdaji izpodbijane odločbe. Pri tem gre torej za novo dejstvo, ki v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta še ni obstajalo, zato ga sodišče v skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ne more upoštevati.

8. Nekonkretizirani in neupoštevni so tudi tožbeni ugovori glede kršitve pravice do enakosti pred zakonom, kakor tudi, da je bil tožnik z izpodbijano odločbo diskriminiran z drugimi upravičenci, ki jim je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Obravnavani postopek se namreč ne nanaša na postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč na postopek vračila prejete brezplačne pravne pomoči zaradi zamolčanja podatkov relevantnih za ugotovitev upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. 9. Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zahtevek za povračilo stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka. O prošnji tožnika za oprostitev plačila sodnih taks pa sodišče ni odločalo, ker se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči sodna taksa ne plača.