Jedro

Po izdaji sklepa o dedovanju sodišče načeloma ni dolžno ugotavljati, ali je imel zapustnik morda še kakšno drugo premoženje poleg tistega, ki je obseženo v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se zato potrdi izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da zapustnik ni naredil oporoke in so zakoniti dediči njegovi bratje Z., J. in A. ter sestri S.T. in Z.C. Sodišče je pri razdelitvi zapuščine upoštevalo dedni dogovor. S tem v zvezi je tudi odločilo, da prejme dedič Z. R. znesek 563.799,00 SIT, ki ga predstavljajo sredstva po polici življenjskega zavarovanja.

Dedinja S.T. se pritožuje proti navedenemu sklepu o dedovanju, zatrjuje pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti. Dediči so po prejemu sklepa o dedovanju izvedeli, da naj bi imel pokojnik sklenjenih več zavarovanj, na podlagi katerih naj bi dedič Z.R. prejel izplačilo precej več sredstev, kot je navedeno v sklepu o dedovanju. Preostali dediči so skušali ugotoviti pri zavarovalnici ali znesek, ki je naveden v sklepu o dedovanju ustreza znesku, ki ga je zavarovalnica dejansko izplačala pokojnikovemu bratu, vendar jim zavarovalnica takšnih podatkov ni posredovala. Zato se postavlja vprašanje obsega zapuščine in vprašanje veljavnosti vsebine sklenjenega dednega dogovora, ker so ga preostali dediči očitno sklenili v zmoti in v prepričanju, da so podatki, ki jih je posredoval Z.R. resnični. Pritožnica zato predlaga, da sodišče v ponovnem postopku opravi uradne poizvedbe o zneskih, ki naj bi jih plačala zavarovalnica iz naslova sklenjenih zavarovalnih polic.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožničine trditve ne predstavljajo novih dejstev, ki bi lahko povzročila razveljavitev izpodbijanega sklepa o dedovanju. Po izdaji sklepa o dedovanju sodišče prve stopnje načeloma ni dolžno ugotavljati ali je imel zapustnik morda še kakšno drugo premoženje.

Iz pritožničinih pavšalnih navedb tudi ni mogoče ugotoviti kakšna zavarovalnina naj bi predstavljala zapuščino. V primeru, da je dedič Z.R. upravičenec iz zapustnikovega življenjskega zavarovanja, se takšna zavarovalnina ne všteva v zapuščino (960. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Če pa gre za drugačno zavarovanje, bo možno realizirati zavarovalnino le z dodatnim sklepom o dedovanju.

Sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitev, ki bi jih višje sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju (163. čl. Zakona o dedovanju v zvezi s 380. čl. Zakona o pravdnem postopku).