Jedro

Na sodnikovo ravnanje večja ali manjša "težavnost" stranke ne more in ne sme vplivati. Na drugi strani tudi večje ali manjše prepričanje same stranke v pristranskost posameznih sodnikov ne zadostuje za prenos pristojnosti. Sodišče samo kot institucija niti ne more biti pristransko. Prenosa pristojnosti tudi ne utemeljujejo strankine zahteve v vlogah, vlaganje kazenskih ovadb in obtožnih predlogov proti posameznim sodnikom, sicer bi to to pomenilo, da stranka z neprimernim načinom izražanja v vlogah ali z neprimernimi dejanji povzroči učinke, ki naj bi bili po njeni presoji zanjo ugodni.

Izrek

Predloga se zavrneta.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Radovljici predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje z razlogi, da A. A. ali gospodarska družba BB ..., katere zakoniti zastopnik je direktor A. A., nastopata v mnogih izvršilnih, pravdnih in nepravdnih zadevah pri tem sodišču. V zadnjem času je v vlogah enega in drugega videti veliko nezaupanje v delo tega sodišča, saj blatita njegov ugled ter ugled in delo sodnic, ki v zadevah odločajo. Sodišče in nekatere sodnice so vložili več predlogov za kazenski pregon, vendar v vsaki novi vlogi A. A. kot posameznik ali zakoniti zastopnik družbe nadaljuje z žalitvami, vložil pa je tudi več kazenskih ovadb proti posameznim sodnicam. Delo sodišča z njim je zato znatno otežkočeno. Navedeni razlogi in strankino subjektivno prepričanje predstavljajo tehtne razloge za prenos pristojnosti.

Tožena stranka v vlogi z dne 20.05.2002 prosi za delni odvzem pristojnosti Okrajnemu sodišču v Radovljici, med drugim tudi v tej pravdni zadevi. Zatrjuje, da je to sodišče preveč povezano z notarjem ..., zlasti predsednica sodišča, zaradi česar tožena stranka izgublja vse spore. Prošnjo za delni odvzem pristojnosti je vrhovno sodišče glede na njeno vsebino obravnavalo kot predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predloga nista utemeljena.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obeh predlogih uveljavljani razlogi ne predstavljajo niti razloga ekonomičnosti, zaradi katerega bi se postopek drugje laže opravil, niti drugega tehtnega razloga, ki bi utemeljeval delegacijo. Sodnik mora pri sojenju ves čas ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja. Ne glede na to, kdo je stranka v konkretnem sporu, mora vselej ravnati tako, kot da bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste. Na njegovo ravnanje večja ali manjša "težavnost" stranke ne more in ne sme vplivati. Na drugi strani pa tudi večje ali manjše prepričanje same stranke v pristranskost posameznih sodnikov ne zadostuje za prenos pristojnosti. Sodišče samo kot institucija niti ne more biti pristransko. Prenosa pristojnosti tudi ne utemeljujejo strankine zahteve v vlogah, vlaganje kazenskih ovadb in obtožnih predlogov proti posameznim sodnikom, sicer bi to pomenilo, da stranka z neprimernim načinom izražanja v vlogah ali z neprimernimi dejanji povzroči učinke, ki naj bi bili po njeni presoji zanjo ugodni. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo oba predloga za prenos pristojnosti.