Jedro

Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na ta razlog pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila drugostopenjska odločba z dne 2. 2. 2010, s katero se je upravni postopek končal, tožeči stranki vročena dne 2. 3. 2010. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tožeči stranki iztekel z dne 1. 4. 2010. Tožeča stranka pa je tožbo priporočeno na pošto oddala šele naslednji dan – 2. 4. 2010 ob 15.04 uri, torej en dan po izteku roka.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Gradbena inšpektorica je z izpodbijano odločbo z dne 26. 11. 2009 tožeči stranki v točki 1. izreka naložilo ustavitev gradnje gostinskega objekta maksimalnih tlorisnih dimenzij 8,73 m x 9,10 m, površine 79,44 m2, vse na zemljišču s parcelno št. 4. k.o. A.; v točki 2. izreka naložilo odstranitev navedenega gostinskega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja v 30. dneh po prejemu te odločbe; v točki 3. izreka tožečo stranko opozorilo, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti iz druge točke tega izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah. V točki 4. izreka so bile za nelegalno gradnjo iz prve točke izreka odrejene prepovedi iz 1. odst. 158. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 do 126/07, dalje ZGO-1) in sicer izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegova uporaba, ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v njem, promet z njimi ali z zemljiščem na katerem je in sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. V točki 5. izreka je bilo odločeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, v točki 6. izreka pa odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 0612-321/2009-1 z dne 2. 2. 2010 odpravilo 4. točko izreka izpodbijane odločbe in jo nadomestilo z novo četrto točko, in sicer je za nelegalno gradnjo odredilo naslednje prepovedi iz 1. odst. 158. člena ZGO-1: izvedbo komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, njegovo uporabo ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z objektom in sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. V ostalem delu pa je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija prvostopenjski upravni akt kot nezakonit iz razlogov bistvene kršitve določb postopka in nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo odloči o stvari, hkrati pa priglaša stroške postopka.

K točki 1 izreka: Tožba se zavrže kot prepozna.

Po določbi 2. točke 1. odst. 36. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06 do 62/10, dalje ZUS-1) sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na ta razlog pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (2. odst. 36. člena ZUS-1). V skladu s 1. odst. 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Po 2. odst. 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto.

Iz upravnih spisov izhaja, da je bila odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-321/2009-1 z dne 2. 2. 2010, s katero se je upravni postopek končal, tožeči stranki vročena dne 2. 3. 2010. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tožeči stranki iztekel z dne 1. 4. 2010. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožeča stranka tožbo priporočeno na pošto oddala šele naslednji dan – 2. 4. 2010 ob 15.04 uri, torej en dan po izteku roka. Ker je sodišče ugotovilo, da je bila tožba vložena prepozno, jo je na podlagi 2. točke 1. odst. 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki 2 izreka: Odločitev sodišča o stroških postopka temelji na 4. odst. 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.